SLOVENIA - CITTà, tradizioni, cucina, personaggi..., SLOVENIJA - MESTA, tradicije, kuhinja, zgodovinske osebnosti....

« Older Newer »

MARSA

Posted on 19/8/2006, 16:04

Slovenija

Repúblika Slovénija je obmorska in podalpska država na jugu Srednje Evrope, ki na zahodu meji na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, na vzhodu in jugu na Hrvaško, na jugozahodu pa ima izhod na Jadransko morje.

Slovenija je članica Organizacije združenih narodov, zveze NATO in Evropske unije.

Zgodovina

Slovanski predniki današnjih Slovencev so se na ozemlju Slovenije naselili v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država alpskih Slovanov po padcu Rimskega imperija. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom, priznala bavarsko nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v frankovsko grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba - Karniola, ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz Salzburga in Ogleja začelo širiti tudi krščanstvo.

Okoli leta 1000 so bili napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini. V latinici je bilo zapisano tudi prvo slovansko narečje. V 14. stoletju je padla večina slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar je pozneje postala Avstro-Ogrska. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na dežele: Kranjsko, Trst, Istro, Goriško, Koroško in Štajersko.

V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali združeno Slovenijo.

Z razpadom avstro-ogrske monarhije leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje monarhije 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavija.

Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 29. novembra 1945. Država se je leto kasneje 1946 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991.

Politika

Slovenski vodja države je predsednik, ki ga izvolijo vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je vlada Republike Slovenije, ki jo vodi predsednik vlade. Poleg njega sestavljajo vlado še ministri. Tako predsednika vlade kot ministre izvoli državni zbor Republike Slovenije.

Nepopolni dvodomni parlament sestavljata državni zbor in državni svet Republike Slovenije. Državni zbor ima 90 sedežev, ki jih deloma zasedajo neposredno izvoljeni predstavniki in deloma sorazmerno izvoljeni predstavniki (po eden iz italijanske in madžarske manjšine). Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga družbene, gospodarske, strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Parlamentarne volitve so vsake štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

Demografija

Etnične skupine, ki prebivajo na področju Slovenije, so:

Slovenci (83,06 %)
Hrvati (1,81 %)
Srbi (1,98 %)
Bošnjaki (1,1 %)
Madžari (0,32 %)
Črnogorci (0,14 %)
Makedonci (0,2 %)
Albanci (0,31 %)
Italijani (0,11 %)
Podatki (2002)

Pričakovana življenjska doba je bila leta 2005 73 let za moške in 81 za ženske.

Povprečna naseljenost je 95 prebivalcev na km². Približno polovica prebivalstva živi v urbanih naseljih, drugi pa na podeželju.

Uradni jezik je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob meji z Madžarsko in Italijo), je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina.

Upravna razdelitev

Slovenija je upravno razdeljena na 210 občin, med katerimi jih ima 11 status mestne občine.

Poleg delitve na pokrajine obstaja 12 statističnih regij:

1 Pomurska regija
2 Podravska regija
3 Koroška regija
4 Savinjska regija
5 Zasavska regija
6 Spodnjeposavska regija
7 Jugovzhodna Slovenija
8 Osrednjeslovenska regija
9 Gorenjska regija
10 Notranjsko-kraška regija
11 Goriška regija
12 Obalno-kraška regija

Glavno mesto Ljubljana, pogled z Ljubljanskega gradu proti severu; v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe.

Tamar, 6 km dolga alpska dolina, ki leži na skrajnem severozahodu Julijskih

Geografija Slovenije

Geografsko leži Slovenija v Srednji Evropi, na stičišču Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine in Sredozemlja. Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo gozdovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom Triglavom (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina Kras. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v Evropi. Postojnska jama in Škocjanske jame, ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto kapnikov. Slednje so tudi na Unescovem seznamu kulturne in naravne dediščine.

Več kot polovico površine pokrivajo gozdovi - 1.163.812 ha (v Evropi imata več gozdov samo še Finska in Švedska).

Severno od nas je Avstrija, vzhodno Madžarska, južno Hrvaška in zahodno Italija.

V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema Triglavski narodni park (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v reliefu (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 praprotnic in cvetnic ter 50.000 različnih živalskih vrst. Številni so tudi živalski in rastlinski endemiti.

Naravne znamenitosti

Triglav, simbol slovenstva

Geometrično središče Slovenije (Geoss)
Triglavski narodni park
Kraške jame
Robanov kot
Topla
Cigonca
Notranjski Snežnik
Rakov Škocjan
Krakovski gozd
Donačka gora
Kozlerjeva gošča
Divje jezero
Cerkniško jezero
Blejsko jezero

Prazniki in dela prosti dnevi

1. in 2. januar - novo leto
8. februar - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
27. april - dan upora proti okupatorju
1. in 2. maj - praznik dela
nedelja sedem tednov po veliki noči - binkoštna nedelja, binkošti
25. junij - dan državnosti
17. avgust - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni (ni dela prost dan)
15. september - dan vrnitve Primorske k matični domovini (ni dela prost dan)
1. november - dan spomina na mrtve
23. november - dan Rudolfa Maistra (ni dela prost dan)
26. december - dan samostojnosti in enotnosti
Dela prosti dnevi

nedelja po prvem pomladanskem ščipu - velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč
15. avgust - Marijino vnebovzetje
31. oktober - dan reformacije
25. december - božič

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenija

BINGA-BONGA

Posted on 19/8/2006, 16:08

ADMINISTRATOR

Group:: Administrator

Posts:: 13,343

Location:: TRIESTE

Status:

Словенија

Република Словенија је приморска и подалпска држава на југу Средње Европе, која се на западу граничи са Италијом, на северу с Аустријом, на североистоку с Мађарском, на истоку и југу с Хрватском, а на југозападу има излаз на Јадранско море.

Словенија је чланица Уједињених нација, Европске Уније и НАТО савеза.

Историја

Словенски преци данашњих Словенаца вероватно су се доселили на подручје Словеније у 6. веку. У 7. веку је настала Карантанија, прва држава Словенаца и једна од првих словенских држава. 745. године Карантанија губи независност и пада под власт Баварске, која опет постаје део франачке државе. Становништво се покрштава.

Око 1000. године написани су Брижински споменици, први писани документ на словеначком језику. У 14. веку већи део данашње Словеније пада под власт Хабсбурговаца, који касније постају Аустро-Угарска. Словенија се тада дели на три покрајине: Крањску, Корушку и Штајерску.

Године 1848. бројне народе захвата народни препород, па и Словенци имају политички програм који тражи уједињену Словенију.

Кад се 1918. године распала Аустро-Угарска, а Италија заузела покрајине Приморску и Истру, као и делове Далмације, основана је Краљевина Срба, Хрвата и Словенаца, која се 1929. преименовала у Краљевину Југославију.

Краљевина Југославија се распала у 2. светском рату, а Словенија је потом постала део социјалистичке Југославије, службено проглашене 29. новембра 1943.

Данашња Словенија је на темељу плебисцита прогласила независност од СФРЈ 25. јуна 1991.

Политика

Словеначки се бира сваке пете године. Извршну власт има председник Владе и његов кабинет министара.

Парламент има два дома: Државни збор и Државни свет. Државни збор има 90 чланова, који се делом бирају директно, а делом непосредно. Државни свет има 22 члана, који заступају важне друштвене, економске, струковне и регионалне групе и појединце. Парламентарни избори одржавају се сваке четири године.

Долазак фашиста на власт у Аустрији,поново је актуелизовао тзв. Корушко питање које озбиљно нарушава дипломатске односе између две државе.

http://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BB&...%B8%D1%98%D0%B0

MARSA

Posted on 19/8/2006, 16:12

Slovenia

La Repubblica Slovena (Republika Slovenija in sloveno) è uno stato dell'Europa centrale, che confina con Italia, Austria, Ungheria, Croazia e Mar Adriatico (Golfo di Trieste).

Minoranze: Importante presenza italiana nella parte istriana, ungherese ad est ed una crescente immigrazione serba e bosniaca.
festa nazionale: 25 giugno (dichiarazione d'indipendenza del 1991)
valuta: 1 Tallero sloveno (Tolar) (SIT) = 100 centesimi (Stotin)

Geografia

Le principali città sono: Lubiana (Ljubljana), Maribor, Celje, Kranj, Capodistria (Koper), Nova Gorica (Nuova Gorizia), Novo mesto
Montagne: Triglav (Tricorno) (2864 m), Monte Canin (2587 m), Grintovec (2558 m), Krn (Montenero) (2245 m)
Fiumi: Isonzo (Soča), Drava, Sava
Altri centri importanti: Bled (turismo)
Territorio montuoso (Carso, Alpi Giulie, Caravanche, Pohorje).

Storia

La Slovenia è formata da diverse zone appartenenti un tempo all'Impero austro-ungarico. Il centro, che costituisce gran parte del territorio, è formato dalla vecchia Carniola (Kranjska in sloveno), a sua volta suddivisibile in Alta Carniola (Gorenjska), Bassa Carniola (Dolenjska) e Carniola Interna (Notranjska). Il capoluogo della Carniola è Lubiana (originariamente Laibach), che è anche la capitale della Slovenia. La parte orientale è formata dalla parte meridionale della Stiria (Štajerska), con capoluogo Maribor(in origine Margburg o Marburgo), più l'Oltremura (Prekmurje), un tempo lembo del Regno di Ungheria. A nord, la Slovenia comprende anche una piccola parte della Carinzia (Koroška). La zona costiera e occidentale è invece formata dalla cosiddetta Primorska, l'area che nell'Impero Austro-ungarico era chiamata Kustenland (Litorale), costituita da zone appartenenti all'antica Contea di Gorizia e Gradisca (Friuli orientale) e all'Istria (la zona di Capodistria, in sloveno Koper).

Dopo la Prima Guerra Mondiale persa dell'impero austro-ungarico, la Slovenia divenne parte nel neonato regno dei "serbi, croati e sloveni" ad eccezione della parte carsico-istriana che si trovava sotto l'Italia. Durante la Seconda Guerra Mondiale venne occupata in parte dall'Italia, in parte dalla Germania e in parte dall'Ungheria. Dopo la Seconda Guerra Mondiale divenne repubblica federata alla Jugoslavia. Il 25 giugno 1991 la Slovenia dichiara la propria indipendenza dalla Jugoslavia (la quale si dissolve il 15 gennaio dell'anno successivo). La dichiarazione unilaterale crea una crisi anche militare che dura 10 giorni. Il paese riuscì a non essere coinvolto nella guerra civile jugoslava. Nel vertice UE di Copenaghen svoltosi il 13 dicembre 2002, venne deciso che dal 1 maggio 2004 la Slovenia (assieme ad altri 9 stati) sarebbe entrata a far parte dell'Unione Europea, decisione che venne poi confermata il 23 marzo 2003 con un referendum nel quale quasi il 90% dei votanti vota a favore dell'UE. Nella stessa occasione circa il 66% dei votanti vota a favore all'ingresso nella NATO.

Economia e trasporti

Un importante settore economico sloveno è il turismo, che si concentra nelle Alpi, a Lubiana e sul Mar Adriatico nonché in altri luoghi turistici come le grotte di Postumia (Postojna) e il lago di Bled. L'infrastruttura stradale è ben sviluppata con una rete autostradale moderna. Ci sono due aeroporti, a Lubiana, vicino a Kranj e Maribor. Lungo il fiume Sava corre la linea ferroviaria che collega la Germania e l'Austria con i Balcani. Un'altra importante linea ferroviaria collega Trieste con l'Ungheria. Dei nuovi Paesi entrati nell'Unione Europea, probabilmente la Slovenia è quello con l'economia più solida, tanto da essere definita "pronta per l'Euro" che adotterà dal 1° gennaio 2007.

Religioni

Cattolici 60%, atei e agnostici 10%, ortodossi 3%, musulmani 2%, protestanti 1%.

http://it.wikipedia.org/wiki/Slovenia

BINGA-BONGA

Posted on 19/8/2006, 16:18

ADMINISTRATOR

Group:: Administrator

Posts:: 13,343

Location:: TRIESTE

Status:

Slovenia

Slovenia, officially the Republic of Slovenia (Slovenian: Republika Slovenija), is a coastal Alpine country in southern Central Europe bordering Italy to the west, the Adriatic Sea to the southwest, Croatia to the south and east, Hungary to the northeast, and Austria to the north.

Throughout Slovenia's history, the country has been part of: the Roman Empire, the Duchy of Carantania (only Slovenia's modern northern part), the Holy Roman Empire, Austria-Hungary, the State of Slovenes, Croats and Serbs, the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes (renamed the Kingdom of Yugoslavia in 1929) between the World Wars, and the SFR of Yugoslavia from 1945 until gaining independence in 1991. Slovenia became a member of the European Union on 1 May 2004. Slovenia is also a member of the Council of Europe, NATO, and has observer status in La Francophonie.

History

Slavic ancestors of the present-day Slovenians settled in the area in the 6th century. The Slavic Duchy of Carantania was formed in the 7th century. In 745, Carantania lost its independence, being largely subsumed into the Frankish empire. Many Slavs converted to Christianity.

The Freising manuscripts, the earliest surviving written documents in a Slovenian dialect and the first ever Slavic document in Latin script, were written around 1000 AD. During the 14th century, most of Slovenia's regions passed into ownership of the Habsburgs whose lands later formed the Austro-Hungarian Empire, with Slovenians inhabiting all or most of the provinces of Carniola, Gorizia and Gradisca, and parts of the provinces of Istria, Carinthia and Styria.

In 1848 a strong programme for a United Slovenia (Zedinjena Slovenija) emerged as part of the Spring of Nations movement within Austria.

With the collapse of the Austro-Hungarian monarchy in 1918, Slovenians initially formed part of the State of Slovenes, Croats and Serbs, which shortly joined the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, later renamed (1929) the Kingdom of Yugoslavia. Following the re-establishment of Yugoslavia at the end of World War II, Slovenia became a part of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia, officially declared on 29 November 1945. Present-day Slovenia was formed on 25 June 1991 upon its independence from Yugoslavia, defeating the Yugoslav Army in the Ten-Day War. Slovenia joined NATO on 29 March 2004 and the European Union on 1 May 2004. Slovenia will hold the Presidency of the Council of the European Union in the first half of 2008, being the first "new" member state to do so.

Geographical divisions

Historical Regions

Slovenia is traditionally divided into eight regions.As given by Enciklopedija Slovenije (Encyclopedia of Slovenia), traditional Slovenian regions, based on the former division of Slovenia into four Habsburg crown lands (Carniola, Carinthia, Styria, and the Littoral) and their parts, are:

Upper Carniola (Gorenjska) (denoted on the map by U.C.)
Styria (Štajerska) (S)
Prekmurje (T)
Carinthia (Koroška) (C)
Inner Carniola (Notranjska) (I.C.)
Lower Carniola (Dolenjska) (L.C.)
Goriška (G)
Slovenian Istria (Slovenska Istra) (L)
The last two are usually considered together as the Littoral Region (Primorska). White Carniola (Bela krajina), otherwise part of Lower Carniola, is usually considered a separate region, as is Zasavje, which is otherwise a part of Upper and Lower Carniola and Styria.

Natural Regions

The first regionalizations of Slovenia were made by geographers Anton Melik (1935-1936) and Svetozar Ilešič (1968). The newer regionalization by Ivan Gams divides Slovenia in the following macroregions:

the Alps (visokogorske Alpe)
the Prealpine Hills (predalpsko hribovje)
the Ljubljana basin (Ljubljanska kotlina)
Submediterranean (Littoral) Slovenia (submediteranska - primorska Slovenija)
the dinaric Karst of inner Slovenia (dinarski kras notranje Slovenije)
Subpannonian Slovenia (subpanononska Slovenija)

Landscape types in Slovenia.
██ Alpine landscape

██ Panonnian landscape

██ Dinaric landscape

██ Mediterranean landscapeAccording to a newer natural geographic regionalization, the country consists of four macroregions. These are the Alpine world, the Mediterranean world, the Dinaric world and the Pannonian world. Macroregions are defined according to major relief units (the Alps, the Pannonian plain, the Dinaric mountains) and climate types (continental, alpine, mediterranean). These are often quite interwoven.

Macroregions consist of multiple and very diverse mesoregions. The main factor that defines them is the relief together with the geologic composition. Mesoregions in turn consist of numerous microregions.

http://en.wikipedia.org/wiki/Slovenia

MARSA

Posted on 19/8/2006, 16:28

Slowenien

Piran

Slowenien (slowenisch Slovenija) ist ein Staat in Mitteleuropa und grenzt an Italien, Österreich, Ungarn und Kroatien.

Geographie

Trotz seiner geringen Größe verfügt Slowenien über sehr unterschiedliche Landschaftsformen. Im Norden des Landes befinden sich mit den Julischen Alpen, den Karawanken und den Steiner Alpen Hochgebirgszüge. Im Nationalpark Triglav liegt mit dem Triglav (2.864 m) die höchste Erhebung des Landes. In den Julischen Alpen entspringen auch die Soča und die Save, die neben der Drau und der Mur wichtige Flüsse Sloweniens sind. Der Osten ist von einer Tiefebene geprägt, die in die Pannonische Tiefebene übergeht, während sich in der Mitte und im Westen Mittelgebirgszüge des Dinarischen Gebirges befinden. Hier gibt es auch die typischen Karst-Erscheinungen. Im äußersten Südwesten des Landes liegt die 47 km lange Adria-Küste, die den tiefsten Punkt des Landes markiert. Über die Hälfte der Staatsfläche ist mit Wald bedeckt.

Im Südwesten des Landes herrscht mediterranes Klima mit warmen Sommern und milden, feuchten Wintern. Winter und Frühjahr bringen an der Küste häufig kalte Fallwinde (Bora). Im Landesinneren ist das Klima kontinentaler geprägt.

Bevölkerung

Bevölkerung: 83,06% Slowenen, 1,98% Serben, 1,81% Kroaten, 1,1% Bosniaken (Zensus 2002 PDF), kleine autochthone Minderheiten von Italienern in Istrien (0,11%), Ungarn in der östlichen Region Prekmurje (0,32%), sowie Deutsche (0,03%, dt. Muttersprache: 0,1 %, darunter eine kleine Restgruppe der Gottscheer).
Städte: Ljubljana (Laibach, 300.000 Einwohner), Maribor (Marburg, 110.000), Celje (Cilli, 41.000), Kranj (Krainburg, 37.000), Velenje (Wöllan, 26.500), Koper (Capodistria, 25.000), Novo Mesto (Rudolfswert, 23.000) und Ptuj (Pettau, 23.000)

Religion

Laut dem Zensus von 2002 bekennen sich 57,8 % der Slowenen zur Römisch-Katholischen Kirche, 2,4 % sind Muslime, 2,3 % orthodox, 0,9 % Protestanten. Als "Gläubige, ohne Zugehörigkeit zu einer Konfession" bezeichnen sich 3,5 % der Slowenen. Als Atheisten sehen sich 10,1 %. Bei 22,8 % der Slowenen kann keine Aussage über ihre Religionszugehörigkeit getroffen werden, da entweder die Frage im Zensus nicht beantwortet wurde oder andere Gründe eine Zuordnung unmöglich machen.

Geschichte

Man nimmt an, dass sich die slawischen Vorfahren der Slowenen im 6. Jahrhundert ins Gebiet des heutigen Slowenien begaben und dort niederließen. Im 7. Jahrhundert entstand das slawische Fürstentum Karantanien (Karantanija), der erste slowenische Staat, der zum einen slawischer Herkunft war, und zum anderen eine bemerkenswerte Stabilität aufwies. Im Verlauf der nächsten zwei Jahrhunderte fiel Karantanien zunächst unter bayerische, dann fränkische Vorherrschaft. In der Mitte des 10. Jahrhunderts war durch den Sieg des Königs und späteren Kaisers Otto I. in der Schlacht auf dem Lechfeld (bei Augsburg) der Weg frei für die Ostkolonisation des Heiligen Römischen Reiches. Die zuvor das Gebiet um das heutige Slowenien, Süddeutschland und Italien unsicher machendenden Ungarn ließen sich daraufhin in der Pannonischen Tiefebene nieder; dadurch wurden die Siedlungsgebiete der Südslawen von denen der Westslawen und der Ostslawen getrennt. Karantanien wurde in das Herzogtum Bayern eingegliedert, und ab 976 zum Herzogtum Kärnten des Heiligen Römischen Reiches, das in den folgenden Jahrhunderten in die Herzogtümer Kärnten (Koroška), Steiermark (Štajerska) und Krain (Kranjska) aufgespalten wurde.

Im Zuge des Aufstiegs der Habsburger Mitte des 13. Jahrhunderts wurden große Gebiete Sloweniens habsburgisch. Eine Ausnahme bildete die Grafschaft der Sanegg in Cilli (Celje), die sich durch geschickte Heiratspolitik bis zum Aussterben der Dynastie 1456 gegen die habsburgische Hegemonie behaupten konnte. Danach stand Slowenien bis zum Ende des Ersten Weltkriegs - mit einer kurzen Unterbrechung während der Napoleonischen Kriege - unter habsburgischer Herrschaft.

Das schon im 19. Jahrhundert zunehmend aufflammende Nationalbewusstsein führte 1918 dann zur Proklamation des Königreichs der Serben, Kroaten und Slowenen; Italien besetzte daraufhin die slowenische Küstenregion, die das Königreich dann im Grenzvertrag von Rapallo 1920 offiziell abtreten musste. 1929 wurde das Land nach einem Staatsstreich des Königs in Königreich Jugoslawien umbenannt. Dadurch verstärkte sich die schon vorher zunehmende Dominanz der Serben im Königreich, zudem litten die Slowenen unter dem Verlust ihrer Küstenregion. Zunehmend innenpolitisch zerrüttet, bewahrte sich das Land aber seine Neutralität. Am 25. März 1941 wurde der bis dahin die Regierungsgeschäfte führende Prinz Paul (seit 1934 war der minderjährige Peter II. Staatsoberhaupt, Prinz Paul war sein Onkel) von den Achsenmächten zum Mitpaktieren gezwungen. Die Militärführung putschte aber bereits zwei Tage später und setzte Kronprinz Peter II. als Machthaber ein. Die Achsenmächte betrachteten diese Vorgänge an ihrer südöstlichen Flanke als Gefahrenquelle und besetzten im April 1941 das gesamte Jugoslawien. Slowenien wurde danach unter Italien, Ungarn und Deutschland aufgeteilt. Bereits wenige Tage nach der Besetzung Sloweniens wurde als kommunistisch geführte Widerstandsorganisation die Befreiungsfront (Osvobodilna Fronta) gegründet. Zahlreiche Partisanenverbände formierten sich unter der königstreuen und ab der Kriegserklärung Hitlers an Stalin auch unter den kommunistischen Oppositionellen (unter der Führung Titos). Am Ende des zweiten Weltkrieges wurde nahezu die gesamte deutschsprachige Minderheit vertrieben. Hierbei wurden nach Beendigung des zweiten Weltkrieges im Gebiet um Maribor (Marburg an der Drau) und in den Schluchten des Hornwaldes von Tito-Partisanen Massenmorde ("Massaker von Bleiburg") begangen.

Nach dem zweiten Weltkrieg wurde am 29. November 1945 die Demokratische Föderative Volksrepublik Jugoslawien gegründet, ab 1963 nannte sie sich Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien (SFRJ). Die wachsende Unzufriedenheit mit der Belgrader Führung während der 1980er Jahre mündete in die Unabhängigkeitserklärung Sloweniens am 25. Juni 1991. Der darauffolgende Einmarsch jugoslawischer Truppen konnte im sogenannten 10-Tage-Krieg durch die territoriale Abwehr erfolgreich abgewehrt werden, was die Verabschiedung einer demokratischen Verfassung nach europäischem Vorbild am 23. Dezember 1991 ermöglichte. Schon binnen Monatsfrist wurde der neue Staat von allen Mitgliedern der EU anerkannt. Die ethnisch relativ homogene Bevölkerung und die durch die nur kurzen und wenigen Kriegshandlungen geringen Zerstörungen ermöglichten eine schnelle Stabilisierung und demokratische Entwicklung des Staates. Dies wurde mit dem Beginn der Beitrittsverhandlungen zur EU im November 1998 honoriert und mit dem Beitritt Sloweniens am 1. Mai 2004 zur Europäischen Union besiegelt. Näheres zum Grenzkonflikt mit Kroatien, siehe Internationale Konflikte der Nachfolgestaaten Jugoslawiens.

Politik

Staatsoberhaupt der Republik Slowenien ist der Präsident, der eine vorwiegend repräsentative Funktion ausübt und alle fünf Jahre direkt von der Bevölkerung gewählt wird. Als Teil der exekutiven Gewalt wird er vom Ministerpräsidenten und dem Ministerrat unterstützt, die beide von der Nationalversammlung gewählt werden.

Das slowenische Parlament besteht aus zwei Kammern: Die Nationalversammlung (Državni zbor) und dem Nationalrat (Državni svet). Die Nationalversammlung setzt sich aus 90 Abgeordneten zusammen, die jeweils zum Teil durch direkte Wahl beziehungsweise durch Proportionalwahlrecht bestimmt werden. Die autochthonen Minderheiten der Italiener und Ungarn haben ein garantiertes Volksgruppenmandat. In Fragen, welche ausschließlich die jeweiligen Rechte der Minderheit betreffen, besitzen diese Volksgruppenabgeordneten ein absolutes Vetorecht.

In den Nationalrat werden 40 Abgeordnete aus sozialen, wirtschaftlichen und regionalen Interessengruppen entsandt. Die Parlamentswahlen finden alle vier Jahre statt.

Im Zuge der NATO-Osterweiterung wurde Slowenien am 29. März 2004 Mitglied der NATO. Seit 1. Mai 2004 ist es Mitglied der Europäischen Union.

Verwaltungsgliederung

Slowenien ist in 193 Gemeinden (slowenisch občine, Sg. občina), darunter elf Stadtgemeinden, gegliedert. Allerdings wird über die Schaffung von Regionen nachgedacht.

Die elf Stadtgemeinden sind:

Celje (Cilli)
Koper (Capodistria)
Kranj (Krainburg)
Ljubljana (Laibach)
Maribor (Marburg an der Drau)
Murska Sobota (Olsnitz)
Nova Gorica (Neu-Görz)
Novo Mesto (Rudolfswert)
Ptuj (Pettau)
Slovenj Gradec (Windischgrätz)
Velenje (Wöllan)

Zudem gibt es auch eine Gliederung in 5 historische Landschaften:

Küstenland (Primorska)
Slowenisches Istrien (Slovenska Istra)
Krain (Kranjska)
Oberkrain (Gorenjska)
Innerkrain (Notranjska)
Unterkrain (Dolenjska)
Weißkrain (Bela krajina)
(Unter-)Kärnten (Koroška)
(Unter-)Steiermark (Štajerska)
Murland (Prekmurje)

Kultur - Schriftsteller

Anton Tomaž Linhart (1756-1795)
Valentin Vodnik (1758-1819)
France Prešeren (1800-1849)
Fran Saleški Finžgar (1871-1962)
Fran Ksaver Meško (1874-1964)
Ivan Cankar (1876-1918)
Oton Župančič (1878-1949)
France Bevk (1890-1970)
Juš Kozak (1892-1964)
Prežihov Voranc (1893-1950)
Vladimir Bartol (1903-1967)
Edvard Kocbek (1904-1981)
Anton Ingolič (1907-1992)
Miško Kranjec (1908-1983)
Ciril Kosmač (1910-1980)
Boris Pahor (1913- )
Alojz Rebula (1924- )
Žarko Petan (1929- )
Kajetan Kovič (1931- )
Drago Jančar (1948- )
Aleš Debeljak (1961- )
Slavoj Žižek (1949- )

Musikgruppen

Slavko Avsenik - Original Oberkrainer Quintet

The Bitch Boys
Laibach
Siddharta
Eight Bomb
Atomik Harmonik

Feiertage

Datum Deutsche Bezeichnung Slowenische Bezeichnung Anmerkungen
1. und 2. Januar Neujahr Novo leto Zweitägiger Feiertag
8. Februar Prešeren-Tag, slowenischer Kulturfeiertag Prešernov dan, slovenski kulturni praznik Todestag des Nationaldichters Franz Prešeren
März, April Ostersonntag, Ostermontag; Ostern Velikonočna nedelja in ponedeljek; Velika noč religiöser Feiertag
27. April Tag des Widerstandes im Zweiten Weltkrieg Dan upora proti okupatorju staatlicher Feiertag
1. und 2. Mai Tag der Arbeit Praznik dela staatlicher Feiertag
Mai, Juni Pfingstsonntag; Pfingsten Binkoštna nedelja; Binkošti religiöser Feiertag
25. Juni Tag der Staatlichkeit Dan državnosti Verkündung der staatlichen Souveränität 1991
15. August Mariä Himmelfahrt Marijino vnebovzetje religiöser Feiertag
31. Oktober Reformationstag Dan reformacije Slowenen verdanken der Reformation ihre Schriftsprache und sogar die erste Erwähnung des Begriffes 'Slowenen'
1. November Tag des Gedenken an die Verstorbenen Dan spomina na mrtve staatlicher Feiertag
25. Dezember Weihnachten Božič religiöser Feiertag
26. Dezember Tag der Unabhängigkeit und Einigkeit Dan samostojnosti in enotnosti Verkündung des Ergebnisses des Unabhängigkeitsreferendums im Parlament 1990

Sport

Neben Fussball und den Wintersportarten Eishockey, Ski Alpin und Ski Nordisch gibt es auch erfolgreiche Einzelsportler. Im Eishockey ist der HK Jesenice Slowenischer Rekordmeister. In der Saison 2006/07 wird der Klub mit einer Profimannschaft an der Erste Bank Eishockey Liga in Österreich teilnehmen. Ein Farmteam spielt in der heimischen liga.

Außerdem findet in Planica das FIS Weltcup Finale der Skispringer auf der K 185 (HS 215) statt. Die Flugschanze in Planica ist die größte der Welt. 1936 flog der Österreicher Sepp Bradl als erster Mensch über 100 m weit.

http://de.wikipedia.org/wiki/Slowenien

BINGA-BONGA

Posted on 19/8/2006, 16:34

ADMINISTRATOR

Group:: Administrator

Posts:: 13,343

Location:: TRIESTE

Status:

Slovénie

Le château de Predjama.

La Slovénie est un État d'Europe centrale. Elle est membre de l'Union européenne depuis le 1er mai 2004. La Slovénie est entourée par la mer Adriatique, l'Italie, l'Autriche, la Hongrie et la Croatie.

Ljubljana

Littérature

Les premiers textes connus en langue slovène sont les Feuillets de Freising (Brižinski spomeniki), écrits entre 972 et 1039 pour des besoins d’évangélisation. La langue est alors utilisée par les couches les plus basses de la société (même si les bourgeois et la petite noblesse la connaissaient), ainsi que par le clergé. Avec le luthéranisme, le slovène entame sa carrière de langue littéraire. Les idées de la Réforme se répandent bien en Slovénie. On doit mentionner Primož Trubar (1508-1586), qui, imprégné des idées nouvelles, hésite toutefois à rompre avec Rome. Ses prêches en slovène dans la cathédrale de Ljubljana attirent les foules. En 1550, les deux premiers livres en slovène paraissent, dont un Catéchisme en langue slovène. En 1555, paraît l’Evangile selon saint Matthieu, et en 1582, le Nouveau Testament. L’œuvre de Trubar est prolongée par Jurij Dalmatin (1547-1589) et Adam Bohorič (1520-1600). Dalmatin traduit l’intégralité de la Bible en slovène : cette traduction est considérée pendant longtemps comme le modèle du slovène littéraire, et utilisée par les prêtres catholiques sur autorisation du Pape. Bohorič est l’auteur de la première grammaire slovène.

En dehors de la publication de livres utilitaires, le XVIIIe siècle marque les premières publications de poésie, dirigées par le père Janez Damascen (pseudonyme de Felix Dev, 1732-1786).

Au tournant du siècle, un cercle savant se forme autour du baron Zois (1747-1819), né de père italien et de mère slovène, protecteur de nombreux artistes, il tient une sorte de salon dans son hôtel particulier. Cette époque, marquée par le baron Zois, vit aussi l’émergence du théâtre et le prolongement des œuvres historiques de Valvasor (1641-1693), notamment en la personne de Linhart (1756-1835), auteur d’adaptation de pièces allemandes, et d’un ouvrage historique. Parallèlement, un certain nombre de personnalités, dont Vodnik (1758-1819), s’efforcent de planifier la langue, en écrivant des manuels.

Au début du XIXe siècle paraissent de nombreuses grammaires, mais aussi des publications diverses (livres de cuisine, manuels d’obstétrique, etc.) La grammaire de Kopitar (1780-1844), un grand philologue, est la première grammaire moderne. Kopitar fait créer une chaire de langues slaves à l’université de Vienne (1849). On crée aussi des chaires de slovène dans les lycées.

Le début du XIXe siècle est marqué par Matija Čop (1797-1835) (grand érudit), Vodnik (1758-1819) (jeune prêtre, auteur de nombreux poèmes, dont une Ode à Napoléon), et surtout France Prešeren (1800-1849). Prešeren est considéré comme le plus grand poète slovène. Issu d’une famille paysanne de Carniole, il fait son droit à Vienne, et devient clerc de notaire. Empruntant des formes poétiques dans toutes les époques et tous les pays, il adapte "la poésie slovène [aux] formes les plus exigeantes et les plus pures de la poésie occidentale". Auteur d’élégies, de poèmes amoureux désespérés, de poèmes épiques, et d’adaptations de chants populaires, il contribue à donner aux Slovènes une vraie langue littéraire.

La seconde moitié du XIXe donne à la langue slovène ses premières œuvres marquantes en prose. On peut citer notamment J. Cigler (1792-1869), auteur d’un récit picaresque : La Chance dans le malheur (Sreča v nesreči) ; Janez Trdina (1830-1905) ; M. Valjavec (1831-1897) ; L. Svetec (1826-1921). De nombreuses revues paraissent à cette époque et contribuent au développement de la langue et de la littérature slovène.

Le roman paysan allemand s’implante en Slovénie avec un auteur marquant et un peu particulier, Fran Levstik (1831-1887). Auteur de Martin Krpan, il est aussi un grand défenseur de la langue slovène. Les revues Slavija (Klagenfurt) et Vaje (Ljubljana) sont un vivier d’écrivains et de poètes, dont Simon Jenko (1835-1869), auteur de poèmes sur les thèmes de la nature, l’amour et la mélancolie, mais aussi plus politiques, il est surnommé le "Heine slovène" ; Fran Erjavec (1834-1887), auteur de romans populaires ; J. Menciger (1838-1912) ; Josip Jurčič (1844-1881), auteur de romans historiques et paysans, dont le grand succès Le Janissaire slovène (Jurij Kozjak) ; Ivan Tavčar (1851-1923), auteur de nombreux romans et nouvelles, et aussi député et maire de Ljubljana ; Janko Kersnik (1852-1897), auteur de romans bourgeois et paysans ; Josip Stritar (1836-1923), grand écrivain, il est surtout connu pour ses analyses littéraires ; Simon Gregorčič (1844-1906), excellent poète ; Anton Aškerc (1856-1912), poète paysan et folkloriste.

Les auteurs du groupe "moderna" sont Ivan Cankar (1876-1918) est considéré comme le plus grand écrivain slovène. Né à Vrhnika (sud de Ljubljana), il publie des poésies dans le style décadent dès 1899. Influencé par son époque, il vit à Vienne et Ljubljana, se consacrant uniquement à la littérature. A partir de 1907, il prend une part active à la vie politique. Auteur complet, il excelle dans la poésie, le roman, la nouvelle, le théâtre. Oton Župančič (1878-1949), contrairement à Cankar, est un poète de l’harmonie, de l’espérance et la lumière. Directeur du théâtre de Ljubljana et conservateur aux archives, il est influencé entre autres par le symbolisme, et appelle même, dans la fin de sa vie, à la lutte contre les nazis : "Connais-tu, poète, ton devoir ?" (Veš, poet, svoj dolg ?). Dragotin Kette (1876-1899) et J. M. Aleksandrov (1879-1901) sont deux "poètes maudits" remarquables.

Les auteurs du réalisme, qui cherchent tous à s'écarter de l'influence de la moderna : Vida Jeraj (1875-1932) ; C. Golar (1879-1965) ; M. Pugelj (1883-1929) ; F. Milčinski (1867-1932) ; L. Kraigher (1877-1959).

Quelques auteurs chrétiens progressistes : Finžgar (1883-1952), prêtre originaire de Carniole, auteur de romans dans la veine de ceux du polonais Sienkiewicz, toujours très appréciés aujourd’hui. Meško (1874-1964), auteur notamment de récits jeunesse. Izidor Cankar (1896-1958), cousin de Ivan Cankar, il dirigea Dom in svet, une importante revue culturelle. Ivan Pregelj, (1883-1952), auteur de la région triestine.

S. Kosovel (1904-1926) est le principal représentant de l’expressionnisme. Originaire du Karst, il est mort très jeune, et les traductions en italien et français contribuent à le faire connaître à l’étranger. D’autres auteurs, comme Podbevšek (1898-1981), Jarc (1900-1942) ou Seliškar (1900-1969), cherchent des formes nouvelles dans l’expressionnisme ou le futurisme.

Dès les années 1930, et encore plus après la guerre et la victoire de Tito, se développe le mouvement du réalisme social et socialiste, avec entre autres Miško Kranjec (1908-1983) ; Prežihov Voranc (1893-1950), de son vrai nom Lovro Kuhar, enfant chéri du régime communiste ; Ciril Kosmač (1910-1980), natif de la région triestine, est attentif aux problèmes sociaux et nationaux ; Ivan Potrč (1913-1993), communiste et militant de la première heure ; A. Ingolič (1907-1992). Quelques auteurs s’éloignent des courants dominants, en se tournant vers le roman historique, comme Vladimir Bartol (1903-1967), ou psychologique comme S. Grum (1901-1949).

Pendant la guerre, des éditions clandestines de poètes-partisans existèrent. On peut citer Matej Bor (pseudonyme de Vladimir Pavšič (1912-1993) ; Karel Destovnik (ou Kajuh, 1922-1944) ; France Balantič (1921-1943), résistant mais anticommuniste ; Edvard Kocbek (1904-1981).

Parmi les poètes modernes, les figures essentielles sont : Janez Menart (1929-2004) ; Ciril Zlobec (1925-) ; Ivan Minatti (1924-) ; Gregor Strniša (1930-1987) ; Veno Taufer (1933-) ; Tomaž Šalamun (1941-) ; S. Makarovič (1939-) ; M. Dekleva (1946-) ; M. Jesih (1950-) ; E. Fritz (1940-) ; Boris A. Novak (1953-). Certains vivent en Autriche et en Italie, comme Kokot, Smole, Kravos. La poésie slovène demeure d’une très grande vitalité, avec un nombre de revues et de publications importantes compte tenu du petit nombre d’habitants.

Dans les années 1960, les prosateurs se détachent progressivement du réalisme social imposé par le régime, par l’apport de thèmes nouveaux, d’une nouvelle vision de l’Homme, voire d’une poursuite de la tradition d’avant-guerre : Zdravko Slamnik (1932-1992) ; Lozje Kovačič (1928-) ; Andrej Hieng (1925-) ; Alojz Rebula (1924-) ; Boris Pahor (1913-), triestin, résistant interné par les nazis, traduit dans de nombreuses langues, il jouit d’une renommée internationale. Parmi les expatriés, on peut citer K. Mauser (1918-1977), vivant en Argentine. Chez les Slovènes d’Autriche, le principal auteur est Florjan Lipuš (1937-).

Dans les années 1970, une nouvelle génération émerge, avec en tête Drago Jančar (1948-) ; dont "la maîtrise de la langue et l’intensité dramatique placent l’œuvre de Jančar au premier rang de la littérature slovène d’aujourd’hui". Sont aussi notables : Rudi Šeligo (1935-2004) ; S. Vuga ; A. Capuder, Franček Rudolf (1944-), etc.

La littérature slovène se compose également de nombreuses œuvres critiques. Certains écrivains ont réalisé des traductions de grandes œuvres étrangères en slovènes (Gradnik pour Dante et Tagore ; Klopčič pour Heine et Lermontov, etc.). Aujourd’hui, cette tradition se poursuit (Lorca par Udovič, Camões par Capuder).

A signaler aujourd'hui la présence en France de Brina Svit, dont la première partie de l'oeuvre est en slovène, sa langue natale, et la seconde en français.

Friches, lieux culturels festifs

Metelkova, (friche, Ljubljana)
PEKARNA (friche, Maribor)
KUD FRANCE PREŠEREN (Ljubljana)

http://fr.wikipedia.org/wiki/Slov%C3%A9nie

MARSA

Posted on 19/8/2006, 16:39

Slovenija

Republika Slovenija je primorska i podalpska država na jugu Srednje Evrope, koja se na zapadu graniči sa Italijom, na sjeveru s Austrijom, na sjeveroistoku s Mađarskom, na istoku i jugu s Hrvatskom, a na jugozapadu ima izlaz na Jadransko more.

Slovenija je članica Ujedinjenih nacija, Europske Unije i NATO saveza.

Povijest

Slovenski preci današnjih Slovenaca vjerovatno su se doselili na područje Slovenije u 6. veku. U 7. veku je nastala Karantanija, prva država Slovenaca i jedna od prvih slovenskih država. 745. godine Karantanija gubi nezavisnost i pada pod vlast Bavarske, koja opet postaje dio franačke države. Stanovništvo se pokrštava.

Oko 1000. godine napisani su Brižinski spomenici, prvi pisani dokument na slovenačkom jeziku. U 14. veku veći dio današnje Slovenije pada pod vlast Habzburgovaca, koji kasnije postaju Austro-Ugarska. Slovenija se tada deli na tri pokrajine: Kranjsku, Gorišku i Štajersku.

Godine 1848. brojne narode zahvata narodni preporod, pa i Slovenci imaju politički program koji traži ujedinjenu Sloveniju.

Kad se 1918. godine raspala Austro-Ugarska, a Italija zauzela pokrajine Primorsku i Istru, kao i dijelove Dalmacije, osnovana je Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca, koja se 1929. preimenovala u Kraljevinu Jugoslaviju.

Kraljevina Jugoslavija se raspala u 2. svetskom ratu, a Slovenija je potom postala dio socijalističke Jugoslavije, službeno proglašene 29. novembra 1943.

Današnja Slovenija je na temelju plebiscita proglasila nezavisnost od SFRJ 25. juna 1991.

Politika

Slovenski predsjednik se bira svake pete godine. Izvršnu vlast ima predsjednik Vlade i njegov kabinet ministara.

Parlament ima dva doma: Državni zbor i Državni savjet. Državni zbor ima 90 članova, koji se dijelom biraju direktno, a dijelom neposredno.

Karta SlovenijeDržavni savjet ima 22 člana, koji zastupaju važne društvene, ekonomske, strukovne i regionalne grupe i pojedince. Parlamentarni izbori održavaju se svake četiri godine.

Općine

Slovenija je službeno podjeljena na 147 općina, među kojima, njih 11 ima status mjesne općine (označene s *).

Ajdovščina
Beltinci
Benedikt
Bistrica ob Sotli
Bled
Bloke
Bohinj
Borovnica
Bovec
Braslovče
Brda
Brezovica
Brežice
Cankova
Celje*
Cerklje na Gorenjskem
Cerknica
Cerkno
Cerkvenjak
Črenšovci
Črna na Koroškem
Črnomelj
Destrnik
Divača
Dobje
Dobrepolje
Dobrova-Polhov Gradec
Dobrovnik
Dol pri Ljubljani
Dolenjske Toplice
Domžale
Dornava
Dravograd
Duplek
Gorenja vas-Poljane
Gorišnica
Gornja Radgona
Gornji Grad
Gornji Petrovci
Grad
Grosuplje
Hodoš
Hrastnik
Hrpelje-Kozina
Idrija
Ig
Ilirska Bistrica
Ivančna Gorica
Izola
Jesenice
Jezersko
Juršinci
Kamnik
Kanal
Kidričevo
Kobarid
Kobilje
Kočevje
Komen
Komenda
Koper*
Kostel
Kozje
Kranj*
Kranjska Gora
Križevci
Krško
Kungota
Kuzma
Laško
Lenart
Lendava
Litija
Ljubljana*
Ljubno
Ljutomer
Logatec
Loška dolina
Loški Potok
Lovrenc na Pohorju
Luče
Lukovica
Majšperk
Maribor*
Markovci
Medvode
Mengeš
Metlika
Mežica
Miklavž na Dravskem polju
Miren-Kostanjevica
Mirna Peč
Mislinja
Moravče
Moravske Toplice
Mozirje
Murska Sobota*
Muta
Naklo
Nazarje
Nova Gorica*
Novo Mesto*
Odranci
Oplotnica
Ormož
Osilnica
Pesnica
Piran
Pivka
Podčetrtek
Podlehnik
Podvelka
Polzela
Prebold
Postojna
Preddvor
Prevalje
Ptuj *
Puconci
Rače-Fram
Radeče
Radenci
Radlje ob Dravi
Radovljica
Ravne na Koroškem
Razkrižje
Ribnica
Ribnica na Pohorju
Rogaška Slatina
Rogašovci
Rogatec
Ruše
Selnica ob Dravi
Semič
Sevnica
Sežana
Slovenj Gradec*
Slovenska Bistrica
Slovenske Konjice
Sodražica
Solčava
Starše
Sveta Ana
Sveti Andraž v Slovenskih Goricah
Sveti Jurij
Šalovci
Šempeter-Vrtojba
Šenčur
Šentilj
Šentjernej
Šentjur pri Celju
Škocjan
Škofja Loka
Škofljica
Šmarje pri Jelšah
Šmartno pri Litiji
Šmartno ob Paki
Šoštanj
Štore
Tabor
Tišina
Tolmin
Trbovlje
Trebnje
Trnovska vas
Trzin
Tržič
Turnišče
Velenje*
Velika Polana
Velike Lašče
Veržej
Videm
Vipava
Vitanje
Vodice
Vojnik
Vransko
Vrhnika
Vuzenica
Zagorje ob Savi
Zavrč
Zreče
Žalec
Železniki
Žetale
Žiri
Žirovnica
Žužemberk

http://sh.wikipedia.org/wiki/Slovenija

BINGA-BONGA

Posted on 19/8/2006, 16:49

ADMINISTRATOR

Group:: Administrator

Posts:: 13,343

Location:: TRIESTE

Status:

斯洛文尼亚

斯洛維尼亞（斯洛維尼亞語：Slovenija），或斯洛文尼亞，是一個位於中歐南部，比鄰阿爾卑斯山的小國。全稱斯洛維尼亞共和國，西鄰意大利，西南通往亞得里亞海，東部和南部被克羅埃西亞（克羅地亞）包圍，東北有匈牙利，北接奧地利。

斯洛維尼亞在1991年之前為前南斯拉夫的一個加盟共和國。1991年6月25日獲得獨立。

历史

在遠古時代，斯洛維尼亞的居民為古凱爾特人及古伊利里亚人。羅馬帝國經過長達兩百年與當地民族的衝突以後，於1世紀時開始對該地進行統治，並在當地建立的多個城市。

從6世紀起，斯洛維尼亞民族的祖先，古斯拉夫人漸漸在此地定居。7世紀時當地興起了第一個斯洛維尼亞族國家，Carantania（卡蘭塔尼亞？）公爵國。745年該國由法蘭克帝國吞併，許多斯拉夫人自此轉信天主教。

1000年左右書寫的Freising manuscripts（弗萊興手抄本？）為斯洛維尼亞語現存最早的文字記錄，也是歷史上第一個以拉丁字母書寫的斯拉夫語言。14世紀時斯洛維尼亞大部分成爲哈布斯堡王朝的領地，該王朝即奧匈帝國的建立者。拿破侖時代斯洛維尼亞曾一度成爲法國的伊利里亚诸省的一部分。

1848年，奧匈帝國内地方民族主義高漲，斯洛維尼亞也傳出了建立統一獨立的國家的呼聲。

1918年，奧匈帝國在第一次世界大戰中戰敗，旋即崩潰。斯洛維尼亞成为塞爾維亞克羅埃西亞和斯洛維尼亞王國的一部分。王國於1929年更名為南斯拉夫。第二次世界大戰時斯洛維尼亞大部分由德國及義大利所兼併，戰後又以加盟共和國的身份重歸南斯拉夫聯邦。

南斯拉夫時期的斯洛維尼亞是六個加盟共和國當中最富裕的一個。南斯拉夫領導人铁托於1980年逝世後，斯洛維尼亞政府開始自行進行一系列的政治、經濟改革，並於1989年9月通過修正案，重申斯洛維尼亞加盟共和國脫離聯邦的權利。

1990年12月23日，斯洛文尼亞進行全民公决，88%贊成獨立。1991年6月25日，斯洛文尼亞正式宣佈獨立。南斯拉夫隨即派兵向斯洛文尼亞宣戰，但十天内便在斯洛文尼亞的抵抗中撤退，雙方基本沒有傷亡。

1992年，「歐洲共同體」(今歐洲聯盟)承認斯洛文尼亞為獨立國家，並接納斯洛文尼亞加入聯合國。同年，斯洛文尼亞正式獨立。

獨立後，斯洛文尼亞將注意力轉向西方。2004年3月斯洛文尼亞加入了北約組織，5月1日加入歐盟。

政治

斯洛文尼亚首脑是总统，由全民投票每五年选举一次。政府行政權由總理及内阁主導，内閣由議會選舉產生。總理通常為執政黨派的領導人。

斯洛維尼亞議會分為兩院。Državni zbor（斯洛維尼亞衆議院？）有90名代表，Državni svet（斯洛維尼亞參議院？）有22名代表。衆議院權力較大。選舉為每4年一次。

地理

斯洛維尼亞處於歐洲四大地理地區的交界處：阿爾卑斯山脈、迪納拉山脈、多瑙河中游平原以及地中海沿岸。斯洛維尼亞全國平均海拔為557米，最高峰為特里格拉夫山（Triglav），海拔2864米。斯洛維尼亞約有一半的面積（10124平方公里）由森林所覆蓋，本國森林覆蓋程度亦在歐洲各國当中名列第三，排在芬蘭和瑞典之後。國内亦有原始森林仍然存在。除此以外，國内有5593km²的草地，363km²的果園以及216km²的葡萄園。斯洛維尼亞的海岸綫很短，幾乎是内陆国家。

斯洛維尼亞沿海屬地中海氣候，内陸屬温带大陸性氣候。一月平均氣溫為-2°C，七月為21°C。

经济

斯洛維尼亞在東歐經濟轉型國家當中人均GDP名列第一，同時該國也是世界貿易組織的創始國之一。該國已於2004年5月1日參加歐盟，國家貨幣tolar（斯洛維尼亞托拉爾）已加入European Exchange Rate Mechanism（歐洲貨幣匯率機制？），即最終採納歐元的第一步。

人口

斯洛維尼亞人口88%屬於斯洛維尼亞族，其他民族有克羅埃西亞人（3%）、塞爾維亞人（2%）、波斯尼亞人（1%），匈牙利人（0.4%）等。2000年人均壽命為71.80歲（男）以及79.50歲（女）。主要宗教為天主教（70.8%），另有路德教（1%）、伊斯蘭教（1%）、無神論（4.3%）等。

斯洛維尼亞人口密度為95人/km²，在歐洲國家當中偏低。大約50%的人口為城鎮人口，其餘為鄉村人口。

斯洛維尼亞官方語言為斯洛維尼亞語，屬南斯拉夫語支。另外有匈牙利語和義大利語在邊境若干個市鎮享有官方地位。

文化

斯洛文尼亚的名人包括詩人弗兰策·普列舍仁、物理学家Jožef Stefan（約瑟夫·史蒂番？）和语言学家Franc Miklošič（弗蘭茨·米克洛希芝？），還有文藝復興時代作曲家 Jacobus Gallus（雅戈·加路斯？）以及現代作曲家Slavko Avsenik（斯拉夫科·阿烏瑟尼克？）和現代樂隊Laibach（賴巴赫樂隊？）。

节假日

斯洛文尼亚节日分为两种，一是国家节日，另外是休假日。国家节日是全国庆祝，升国旗，也会有一些公共活动。休假日是天主教的宗教假期，例如圣诞节和复活节。就象星期天一样，公司学校都关闭休假，但是没有什么公共的节目。

节假日列表 Date 名字斯洛文尼亚名字 Remarks
1月1日和2日新年 Novo leto
2月8日普列謝仁日？/斯洛維尼亞文化節 Prešernov dan, Slovenski kulturni praznik 斯洛維尼亞詩人France Prešeren（弗蘭策·普列舍仁?）逝世紀念日，於1942年定為國家文化節日
- 复活节星期天和星期一 Velika noč in velikonočni ponedeljek 休假日，每年日期不同
4月27日反佔領起義紀念日 Dan upora proti okupatorju 原稱“解放陣綫日”，紀念1941年斯洛維尼亞解放陣綫起義反抗德國、義大利、匈牙利的軍事佔領
5月1日和2日劳动节 Praznik dela
- 聖靈降臨日 Binkoštna nedelja 休假日，為復活節之後50天
6月25日國慶日 Dan državnosti 紀念1991年獨立
8月15日聖母升天日 Marijino vnebovzetje (Veliki šmaren) 休假日
10月31日宗教改革日 Dan reformacije 休假日
11月1日万灵节 Dan spomina na mrtve
12月25日圣诞节 Božič work-free day
12月26日獨立日 Dan neodvisnosti 紀念1990年全民公決決定獨立

另外還有幾個節日在斯洛維尼亞很受人民歡迎，包括：

狂歡節
聖喬治日（jurjevanje，即迎春節，每年4月23日）
青年節（dan mladosti，為前南斯拉夫節日，依然受青年普遍歡迎，每年5月25日）
聖馬丁日（martinovanje，每年11月11日)
聖尼古拉日（miklavž，在當天給兒童分發禮物，每年12月6日）

行政区划

斯洛文尼亚分为193個市鎮，其中11个为市。以下為市鎮列表，加*的為市：

阿伊多夫什契纳Ajdovščina
贝尔廷齐Beltinci
不莱德Bled
博希尼Bohinj
博罗夫尼察Borovnica
博韦茨Bovec
Braslovče
布尔达Brda
布罗佐维察Brezovica-Tišina
布雷日采Brežice
灿科瓦-蒂希纳Cankova-Tišina
采列Celje *
戈雷尼斯卡地区采尔克列Cerklje na Gorenjskem
采尔克尼察Cerknica
采尔克诺Cerkno
奇伦绍夫奇Črenšovci
科罗什卡地区奇尔纳Črna na Koroškem
奇尔诺梅利Črnomelj
代斯特尔尼克-特尔诺夫斯克村Destrnik-Trnovska vas
迪瓦查Divača
多布雷波列Dobrepolje
多布罗瓦-霍尔尤尔-波尔霍夫格拉代茨Dobrova-Horjul-Polhov Gradec
卢布尔雅那附近多尔Dol pri Ljubljani
多姆扎莱Domžale
多尔纳瓦Dornava
德拉沃格勒Dravograd
杜普莱克Duplek
戈雷尼亚村-波利亚内Gorenja Vas-Poljane
戈里什尼察Gorišnica
上拉德戈纳Gornja Radgona
戈尔尼格勒Gornji Grad
上彼得罗夫齐Gornji Petrovci
格罗苏普列Grosuplje
霍多什沙洛夫奇Hodoš
赫拉斯特尼克Hrastnik
赫尔佩列-科济纳Hrpelje-Kozina
伊德里亚Idrija
伊格Ig
伊利尔斯卡比斯特里察Ilirska Bistrica
伊万奇纳戈里察Ivančna Gorica
伊佐拉Izola/Isola
耶塞尼采Jesenice
尤尔欣齐Juršinci
卡姆尼克Kamnik
卡纳尔Kanal
基德里切沃Kidričevo
科巴里德Kobarid
科比列Kobilje
克切维Kočevje
科门Komen
科佩尔Koper
科济耶Kozje
克拉尼Kranj
克拉尼斯卡戈拉Kranjska Gora
克尔什科Krško
昆戈塔Kungota
库兹马Kuzma
拉什科Laško
来纳尔特Lenart
伦达瓦Lendava
利蒂亚Litija
卢布尔雅那Ljubljana
柳布诺Ljubno
柳托梅尔Ljutomer
洛加泰茨Logatec
洛什卡多利纳Loška Dolina
洛什基波托克Loški Potok
卢切Luče
卢科维察Lukovica
马伊什佩克Majšperk
马里博尔Maribor
梅德沃代Medvode
门盖什Mengeš
梅特利卡Metlika
梅日察Mežica
米伦-科斯塔涅维察Miren-Kostanjevica
米斯利尼亚Mislinja
摩拉夫切Moravče
摩拉瓦-托普利采Moravske Toplice
莫济列Mozirje
穆尔斯卡索博塔Murska Sobota
穆塔Muta
纳克洛Naklo
纳扎列Nazarje
新戈里察Nova Gorica
新梅斯托Novo mesto
奥德兰齐Odranci
奥尔莫日Ormož
奥西尔尼察Osilnica
佩斯尼察Pesnica
皮兰Piran
皮夫卡Pivka
波德切特泰克Podčetrtek
波德韦尔卡-里布尼察Podvelka-Ribnica
波斯托伊纳Postojna
普雷德沃尔Preddvor
普图伊Ptuj

http://zh.wikipedia.org/wiki/%E6%96%AF%E6&...%B0%BC%E4%BA%9A

MARSA

Posted on 19/8/2006, 17:04

Slovinsko

Maribor

Slovinsko (Slovenija), oficiálně Republika Slovinsko (Republika Slovenija) je středomořský stát v jižní Evropě. Samostatné Slovinsko vzniklo roku 1991 jako nástupnický stát Jugoslávie. Slovinsko je členem OSN, Evropské Unie a NATO.

Historie

Slovinsko tvořilo do roku 1918 součást habsburské monarchie. Do té doby bylo rozděleno mezi historické země vévodství kraňské, okněžněné hrabství Gorice a Gradiška, markrabství Istrie, vévodství štýrské, vévodství korutanské a království uherské. Po rozpadu Rakousko-Uherska se 29. října 1918 většina Kraňska a Jižní Štýrsko začlenilo do Státu Slovinců, Chorvatů a Srbů, jenž se stal 1. prosince 1918 součástí Království Srbů, Chorvatů a Slovinců (Království SHS) (od 3. října 1929 Království Jugoslávie). 12. srpna 1919 se pak součástí Království SHS stala i převážně Slovinci obývaná část jihozápadního Uherska Prekmurje, a 10. října 1920 bylo ke Království SHS připojena i jihovýchodní část Korutanska (viz mapa). Za druhé světové války bylo území dnešního Slovinska okupováno fašistickou Itálií a Německem. Po skončení války bylo Slovinsko znovuzačleněno do obnovené Jugoslávie. 2.prosince 1945 pak v rámci federalizované socialistické Jugoslávie vzniká Lidová republika Slovinsko, přejmenovaná 7. července 1963 na Socialistickou republiku Slovinsko. Součástí této republiky se stala i území získaná od Itálie (severní část Istrie, východní část bývalého okněžněného hrabství Gorice a Gradišky a západního Kraňska). Slovinsko bylo po roce 1945 nejrozvinutější částí Jugoslávie a její průmyslovou základnou, a celá léta doplácelo na chudší části. V roce 1991 Slovinci mobilizovali armádu a vyhlásili nezávislost na Jugoslávii. Ke konci roku 1991 už byla země uznána všemi mezinárodními společenstvími.

Politický systém

Slovinsko je republika v čele s prezidentem voleným na pět let. Výkonná moc je představována vládou v čele s premiérem. Legislativní moc vykonává dvoukomorový parlament. Devadesátičlenné Národní shromáždění (Državni zbor) je voleno přímo, po jednom místě má rezervována italská a maďarská menšina. Čtyřicetičlená horní komora Národní rada (Državni svet) je složena z nepřímo volených zástupců společenských, hospodářských, profesních a místních zájmových skupin. Volební období Národního shromáždění je čtyřleté, Národní rady pětileté.

Geografické údaje

Slovinsko je středomořský stát na pomezí Balkánu a střední Evropy. Jeho rozloha je 20 253 km2. Severní část země zasahuje do jižní části Alp, východní oblast Prekmurje do Panonské nížiny a jihozápadní pobřežní část zahrnuje i část Istrie.

Slovinsko hraničí s Rakouskem (324 km) na severu, s Maďarskem (102 km) na východě, Chorvatskem (546 km) na jihu a Itálií (235 km) na západě. Na jihozápadě má přístup k Jaderskému moři (47 km).

Mezní zeměpisné souřadnice Slovinska jsou:

na severu 46° 52' 37,52" sev. šířky, 16° 14' 18,14" vých. délky, obec Budinci v občině Šalovci,
na jihu 45° 25' 18,34" sev. šířky, 15° 10' 56,06" vých. délky, obec Damelj v občině Črnomelj,
na východě 46° 28' 33,76" sev. šířky, 16° 36' 07,69" vých. délky, obec Benica v občině Lendava,
na západě 46° 17' 54,05" sev. šířky, 13° 23' 47,81" vých. délky, v obci Breginj v občině Kobarid.
Největší zeměpisná šířka je 1°28', tj. 163 km. Největší zeměpisná délka je 3°13', tj. 248 km.

Národní slovinská hora Triglav.Ve Slovinsku se setkávají čtyři hlavní evropské geografické regiony: Alpy, Dinárská oblast, Panonská nížina a Středomoří. Podnebí Slovinska je středozemní na pobřeží, aplské v severních pohořích a kontinentální na východě. Průměrná teplota je -2°C v lednu a 21°C v červenci. Průměrné srážky dosahují 1000 mm na pobřeží, až 3500 mm v Alpách, 800 mm na jihovýchodě země a 1400 mm ve středním Slovinsku.

Kolem poloviny Slovinska (10 124 km²) je pokryto lesními porosty (po Finsku a Švédsku třetí nejzalesněnější stát Evropy). Na některých oblastech se zachovaly původní lesy, největší v Kočevje. Zatravněné porosty pokrývají 5 593 km² země, pole a zahrady 2 471 km², sady 363 km² a vinohrady 216 km².

Obyvatelstvo

Celkový počet obyvatel Slovinska je 1 978 485 (červenec 2005). Podíl městského obyvatelstva je 54,16%. Největší slovinské město je hlavní město Lublaň (Ljubljana) s 271 000 obyvatel. Další velká města jsou Maribor, Celje, Novo Mesto, Koper, Kranj, Nova Gorica a Murska Sobota.

Při sčítání lidu 2002 z celkového počtu 1 964 036 obyvatel uvedlo svoji národnost 1 766 982 (89,97%). Slovinsko je etnicky téměř homogenní, 83,06% obyvatel tvoří Slovinci. Z menšin stojí za zmínku zejména 1,98% Srbů, 1,81% Chorvatů, 1,10% Bosňáků a 0,53% Muslimů, 0,32% Maďarů a 0,20% Makedonců.

Obyvatelé Slovinska patřili historicky do sféry katolického vlivu (Rakousko-uherská monarchie). Podle posledního sčítání lidu se hlásí 57,8% obyvatel ke katolicismu, 10,1% k ateismu, 2,4% k islámu, 2,3% k ortodoxnímu křesťanství a 15,7% neodpovědělo.

Administrativní členění

V současné době neexistují větší správní regiony (obdoba českých krajů) a Slovinsko je rozděleno na 210 obcí (občina, plurál: občine). Jedenáct z nich má postavení města (mestna občine, plurál mestne občine). Pro statistické účely jsou občiny sdruženy do dvanácti statistických regionů NUTS (statistična regije). Připravuje se vytvoření 12 či 14 regionů.

Tradiční regiony
Slovinsko se člení na osm tradičních regionů:

Gorenjska
Štajerska
Prekmurje
Koroška
Notranjska
Dolenjska
Primorska (někdy dělena dále na oblasti Goriška a Slovenska Istra)
Bela krajina (někdy zahrnována do oblasti Dolenjska)

Turistika

Turisticky zajímavá místa: Lublaň, Škofja Loka, Kranjska Gora, Bled, Bohinj, Dovje-Mojstrana, Julské Alpy, Kraš s Postojnou a Lipicí, Radenci

My Webpagehttp://cs.wikipedia.org/wiki/Slovinsko

BINGA-BONGA

Posted on 19/8/2006, 17:11

ADMINISTRATOR

Group:: Administrator

Posts:: 13,343

Location:: TRIESTE

Status:

سلوفينيا

سلوفينيا هي دولة ألبية ساحلية تقع في وسط القارة الأوروبية. يحدها كل من إيطاليا غربا، النمسا شمالا، كرواتيا شرقا وجنوبا، كما أن لها شريط ساحلي قصير من جهة الجنوب الغربي على خليج البندقية الذي هو جزء من البحر الأدرياتيكي. كانت حتى عام 1991 جزء من الاتحاد اليوغوسلافي. انضمت إلى الاتحاد الأوروبي في 1 مايو 2004.

الجغرافيا

تتقابل أربع مناطق جغرافية في سلوفينيا: جبال الألب، وجبال الديناردس، وسهول بانون، والبحر الأبيض المتوسط. أعلى قمة جبلية في البلاد هي قمة تريغلاف بارتفاع قدره 2864 مترا، بينما يبلغ معدل الارتفاع عن سطح البحر 557 مترا. تغطي الغابات حوالي نصف مساحة البلاد، جاعلة سلوفينيا ثالث بلد في أوروبا (بعد فنلندا و السويد) من حيث نسبة مساحة الغابات إلى المساحة الكلية. أكبر مناطق الغابات تتواجد في منطقة كوشيفش.

مناخ سلوفينيا يختلف من منطقة إلى أخرى، فهو مناخ متوسطي على الساحل، مناخ ألبي في مناطق الجبال و مناخ قاري في الهضاب والأودية شرق البلاد. معدل درجات الحرارة 2-° مئوية في شهر كانون الثاني/يناير و 21 ° مئوية في شهر تموز/يوليو. معدل هطول الأمطار سنويا يصل لألف ملم على الساحل، وإلى 3500 ملم على جبال الألب و800 ملم في الجنوب الشرقي و1400 في وسط البلاد.

السكان

يبلغ عدد سكان سلوفينيا حوالي مليونين نسمة. يشكل السلوفينيون نسبة 89% من إجمالي عدد السكان، بينما يشكل الكروات، الصرب، البوسنيون و القوميات الأخرى نسبة 10%، و الهنغار (المجر) و الطليان نسبة 0.5%. حوالي نصف سكان البلاد يعيشون بالمدن. تعد نسبة كثافة السكان أحد الأقل نسبة في أوروبا.

اللغة الرسمية هي السلوفينية، اللتي هي عضو باللغات السلافية. اللغات الهنغارية (المجرية) و الإيطالية هم لغات رسمية أيضا في المناطق الحدودية المتاخمة لهنغاريا و إيطاليا.

حسب احصاءات عام 2002، فإن 57,8% من السلوفينين يتبعون الكنيسة الكاثوليكية، 2,4% مسلمين، 2,3% أرثوذكس، و 0,9% بروتستانت. تصنف النسبة الباقية من السكان نفسها على أنها غير تابعة لأي ديانة.

قطعة معدنية من العملة السلوفينية التولار

http://ar.wikipedia.org/wiki/%D8%B3%D9%84&...%86%D9%8A%D8%A7

MARSA

Posted on 19/8/2006, 17:15

Slowenien

Slowenia isch a klenns Land im südlicha Mitteleuropa und grenzt im Weschta an Italien und an 'd Adria, im Süda und Osta an Kroatien und Ungarn und im Norda an Österreich.

Slowenia hätt 20.000 km2 Flächi und ca. 2 Mio. Iwohner. D Hauptstadt isch Ljublijana (uf Dütsch Laibach).

Geographie

Obwohl’s Land eigentlich boda klen isch, find ma in Slowenien fasch alls: im Norda hot’s mit ma Toal vo da Alpa (Julische und Steiner Alpa) und da Karawanka richtige Hochgebirge, im Oschta a Tiefebene, in da Mitte und im Weschta git’s a karschtigs Mittlgebirge (Dinarisches Gebirge) und im Süda sogär s’Meer (Mittelmeer).

Da högschte Berg vo Slowenien, mit 2.864m da Triglav, liet im Nationalpark Triglav, da tiafschte Punkt isch dia 47 km lange Adriaküschte. Us da Julischa Alpa kond zwoa vo da wichtigschta Flüss, d‘Isonzo (Soča) und die Save, dia andra zwoa, d‘Drau und da Mur flüssend vo Öschtriich umme. Meh wia d’Hälfte vom Land isch mit Wald zuagwachsa.

O s’Klima isch untaschiedlich: Im Südweschta isch’s enda mediterran mit warma Summa und füchta, milda Winta, wobei s’an da Küschte öft kalte Fallwinde (Bora) ge ka. Im Innara vom Land hot’s atypisch kontinentals Klima.

http://als.wikipedia.org/wiki/Slowenien

BINGA-BONGA

Posted on 19/8/2006, 17:19

ADMINISTRATOR

Group:: Administrator

Posts:: 13,343

Location:: TRIESTE

Status:

Slovenien

Republikken Slovenien er et land i Centraleuropa. Slovenien har en ganske kort kystlinje til Adriaterhavet og grænser op til Italien, Østrig, Ungarn og Kroatien.

Siden omkring år 600 har Slovenien været beboet af slovenere, som senere kom under Østrigs herredømme. I 1918 blev området en del af Kongeriget af Serbere, Kroater og Slovener, der i 1941 blev delt mellem Tyskland, Italien, Ungarn, Bulgarien og Albanien, og i perioden 1945 - 1947 blev området atter en del af Jugoslavien.

Det moderne Slovenien blev grundlagt den 25. juni 1991 efter Jugoslaviens opløsning. Slovenien betragtes som den rigeste og mest vestligt orienterede region i eks-Jugoslavien. I 2004 blev Slovenien optaget i EU og NATO.

Slovenien er opdelt i 147 kommuner. De to største byer er hovedstaden Ljubljana og Maribor mod øst. Gorenje-fabrikkerne ligger i byen Velenje.

Efter sigende er der kun tre øer i Slovenien, den ene i Bled-søen (Blejsko jezero), den anden i Drava-floden og den tredje i Krka-floden Otočec.

46°03′ N 14°30′ E
Største by Ljubljana
Officielle sprog Slovensk, italiensk1, ungarsk1
Regeringsform
Præsident
Statsminister Republik
Janez Drnovšek
Janez Janša
Uafhængighed
• Erklæret
• Anerkendt Fra Jugoslavien
25. juni 1991
1992
Areal
• Total
• Vand (%)
20.273 km² (nr. 151)
0,6
Indbyggertal
• 2005 anslået
• 2002 folketælling
• Tæthed
2.011.070 (nr. 143)
1.964.036
99,2/km² (nr. 77)
BNP
• Total
• Pr. indbygger 2005 anslået
35,11 mia. USD (nr. 62)
19.600 USD (nr. 34)
Valuta Tolar (SIT)
Tidszone
• Sommer (DST) CET (UTC+1)
CEST (UTC+2)
Internetdomæne .si
Telefonkode +386
1 I visse områder af landet.
Republikken Slovenien er et land i Centraleuropa. Slovenien har en ganske kort kystlinje til Adriaterhavet og grænser op til Italien, Østrig, Ungarn og Kroatien.

Siden omkring år 600 har Slovenien været beboet af slovenere, som senere kom under Østrigs herredømme. I 1918 blev området en del af Kongeriget af Serbere, Kroater og Slovener, der i 1941 blev delt mellem Tyskland, Italien, Ungarn, Bulgarien og Albanien, og i perioden 1945 - 1947 blev området atter en del af Jugoslavien.

Det moderne Slovenien blev grundlagt den 25. juni 1991 efter Jugoslaviens opløsning. Slovenien betragtes som den rigeste og mest vestligt orienterede region i eks-Jugoslavien. I 2004 blev Slovenien optaget i EU og NATO.

Slovenien er opdelt i 147 kommuner. De to største byer er hovedstaden Ljubljana og Maribor mod øst. Gorenje-fabrikkerne ligger i byen Velenje.

Efter sigende er der kun tre øer i Slovenien, den ene i Bled-søen (Blejsko jezero), den anden i Drava-floden og den tredje i Krka-floden Otočec.

Se også galleriet
»Slovenien« i Wikimedia Commons.

http://da.wikipedia.org/wiki/Slovenien

MARSA

Posted on 19/8/2006, 17:22

Σλοβενία

Τα εδάφη της Σλοβενίας αποτελούσαν κομμάτι της Αγίας Ρωμαϊκής Αυτοκρατορίας και της Αυστροουγγρικής Αυτοκρατορίας έως το 1918 όταν οι Σλοβένοι ενώθηκαν με τους Σέρβους και τους Κροάτες στη διαμόρφωση ενός νέου πολυεθνικού κράτους, το οποίο το 1929 μετονομάστηκε σε Γιουγκοσλαβία. Με το τέλος του Β΄ Παγκόσμιου Πολέμου, η Σλοβενία έγινε μία από τις Δημοκρατίες της ανανεωμένης Γιουγκοσλαβίας, η οποία υπό την αιγίδα των Κομμουνιστών διαχώρισε τη θέση της από τη Μόσχα. Απογοητευμένοι από την άσκηση της εξουσίας και τη λήψη των αποφάσεων από την πλειοψηφία, την οποία αποτελούσαν οι Σέρβοι, οι Σλοβένοι διεκδίκησαν και επέτυχαν την ανεξαρτησία τους το 1991 μετά από ένα σύντομο πόλεμο δέκα ημερών. Οι ιστορικοί δεσμοί με τη Δυτική Ευρώπη, η ισχυρή οικονομία και το σταθερό δημοκρατικό πολίτευμα ήταν τα στοιχεία που οδήγησαν στην μετατροπή της Σλοβενίας σε ένα σύγχρονο και ανεξάρτητο κράτος. Η Σλοβενία έγινε από κοινού δεκτή στους κόλπους της Ευρωπαϊκής Ένωσης και του ΝΑΤΟ την άνοιξη του 2004.

Οικονομία

Η Σλοβενία είναι το πλουσιότερο κράτος της πρώην ανατολικής Ευρώπης, με 80,8% του μέσου ΑΕΠ κ.κ. της ΕΕ των 25. Ανάλογα των ορισμό ειναι πλουσιότερη κατά κεφαλήν ακόμα και από μερικά κράτη της ΕΕ των 15 οπως η Πορτογαλία και η Ελλάδα. Λόγω της γεωγραφικής και πολιτισμικής εγγύτητας με την Δυτική Ευρώπη και ειδικά την Αυστρία, η σύντομη σύγκλιση της Σλοβενίας με την ανεπτυγμένη Δύση θεωρείται βέβαιη.

http://el.wikipedia.org/wiki/%CE%A3%CE%BB&...%BD%CE%AF%CE%B1

BINGA-BONGA

Posted on 19/8/2006, 17:29

ADMINISTRATOR

Group:: Administrator

Posts:: 13,343

Location:: TRIESTE

Status:

Eslovenia

Dragón en Ljubljana

La República de Eslovenia es un país de la Unión Europea que se encuentra en Europa Central. Limita con Italia al oeste, con el mar Adriático por el suroeste, con Croacia por el sur y el este, con Hungría por el noreste y con Austria por el norte.

País de extensos bosques. La identidad eslovena está basada sobre todo en su lengua.

Unos 400.000 eslovenos viven fuera de su país, especialmente en Estados Unidos.

Historia

Se cree que los ancestros eslavos de los actuales eslovenos se establecieron en esta área alrededor del siglo VI. En el siglo VIII fue formado el ducado eslavo de Carantania, el primer estado eslavo estable y esloveno. En 745, Carantania perdió su independencia y se convirtió en parte del Imperio Franco. Muchos eslavos gradualmente se convirtieron al cristianismo.

Alrededor del año 1000 fueron escritos los manuscritos Freising, representantes del primer documento escrito en esloveno y el primero en dialecto eslavo en escritura latina. Durante el siglo XIV, la mayoría de las regiones de Eslovenia pasaron a la propiedad de los Habsburgo cuyas tierras luego formarían el Imperio Austrohúngaro, los eslovenos habitan todas o la mayoría de las provincias de Carniola, Gorizia y Gradisca, y partes de las provincias de Istria y Estiria.

En 1848 emergió un fuerte programa para una Eslovenia unida como parte del movimiento "Primavera de las Naciones" dentro de Austria-Hungría.

Con el colapso de la monarquía Austro-Húngara en 1918, los eslovenos se unieron al Reino de los serbios, croatas y eslovenos, el cual cambió su nombre en 1929 por el de Reino de Yugoslavia. Luego del restablecimiento de Yugoslavia al final de la Segunda Guerra Mundial, Eslovenia se convirtió en parte de la República Federal Socialista de Yugoslavia, declarada oficialmente el 29 de noviembre de 1945. La actual Eslovenia fue formada el 25 de junio de 1991 debido a su independencia de Yugoslavia. Eslovenia se unió a la OTAN el 29 de marzo de 2004 y a la Unión Europea el 1 de mayo de 2004

Demografía

Los grupos étnicos de Eslovenia son: eslovenos (89%); croatas, serbios, bosnios y otras nacionalidades de la ex Yugoslavia (5,9%); y las minorías húngara e italiana (0,5%). La esperanza de vida en 2000 fue de 71,8 años para los hombres y 79,5 años para las mujeres, sin embargo, en 2004 aumentó a 72,1 años para los hombres y 79,8 para las mujeres.

A partir de 2004, estimaciones del número de personas borradas administrativamente en el rango del 1% al 10% (La Corte Suprema ordenó la reinstauración de los derechos de personas borradas en 2004) [1] (http://www.idfa.nl/idfa_en_filmdescription.asp?filmid=18888)

Con 95 hab./km², Eslovenia está en los últimos puestos entre los países europeos en densidad de población (comparar con los 320/km² para los Países Bajos o los 195/km² para Italia). Aproximadamente el 50% de la población total en áreas urbanas, el resto en áreas rurales.

El idioma oficial es el esloveno, el cual es miembro del grupo de idiomas eslavos del sur. El húngaro y el italiano disfrutan el status de lengua oficial en las regiones mezcladas nacionalmente a lo largo de la frontera italiana y húngara.

Economía

Antes de alcanzar la independencia, Eslovenia era la más próspera de las seis repúblicas yugoslavas. Sin embargo, la prolongada guerra en Bosnia-Herzegovina ha afectado seriamente su economía. El producto interior bruto (PIB) per cápita era de 6.052 dólares en 1992, lo que suponía un grave descenso con respecto a 1991 (fecha de su independencia), cuando era de 8.656 dólares; sin embargo, en 2000 alcanzaba la cifra de 9.120 dólares. La producción industrial también ha descendido de manera uniforme durante ese mismo periodo, cayendo un 13,2% desde 1991 a 1992. El comercio con otros países y el turismo también se vieron afectados por la guerra y la gran población de refugiados de guerra ha contribuido al deterioro de su economía. Los dirigentes políticos han tomado las medidas necesarias para dar un giro a la economía al llevar a cabo reformas que favorecen la liberalización del mercado y de los bancos, y promocionan la privatización. La presencia de un gobierno no comunista desde 1990 junto con una sólida infraestructura y una mano de obra cualificada han ayudado a cambiar la tendencia a la baja de la economía. La producción industrial creció en un 4,7% en 1993 y el desempleo estaba descendiendo lentamente, alcanzando el 7,5% en 2000.

Cultura

El primer libro en esloveno fue impreso por el refornador protestante Primož Trubar (1508-1586). Eran en realidad 2 libros, Catechismus (un catecismo) y Abecedarium, que fue publicado en 1550 en Tübingen, Alemania.

Los dos escritores más importantes fueron el poeta France Prešeren (1800-1849) y el escritor Ivan Cankar (1876-1918). Del primero existe un monumento en el centro de Ljubljana, frente al Tromostovje (traducido del esloveno, el puente triple, obra de Jože Plečnik (1872-1957), el arquitecto esloveno más reconocido, que trabajó en Praga, Viena y Belgrado. Los 2 pintores eslovenos más destacados fueron Ivana Kobilca y el impresionista Rihard Jakopič.

Fiestas

Fiestas Fecha Nombre en castellano Nombre local Notas
1 y 2 de enero Año Nuevo Novo leto
8 de febrero Día de Prešeren (fiesta cultural eslovena) Prešernov dan, slovenski kulturni praznik Aniversario de la muerte del poeta esloveno France Prešeren, declarado fiesta nacional en 1942
— Pascua (domingo y lunes) Velika noč in velikonočni ponedeljek Fiesta laboral, la fecha varía de acuerdo a los cánones de la iglesia católica
27 de abril Día de la Sublevación contra la Ocupación Dan upora proti okupatorju Antiguamente Día del Frente de Liberación (Dan Osvobodilne fronte), conmemora la creación, en 1941, de este Frente, que combatió contra las tropas alemanas, italianas y húngaras presentes en Eslovenia
1 y 2 de mayo Día del Trabajo Praznik dela En conmemoración del asesinato (por parte del gobierno) de trabajadores en Estados Unidos en el siglo XX
— Domingo de Pentecostés Binkoštna nedelja Fiesta laboral, la fecha varía
25 de junio Día de la Declaración de la Independencia Dan državnosti Conmemora la declaración de la independencia en 1991
15 de agosto Día de la Asunción de la Virgen María a los cielos Marijino vnebovzetje (Veliki šmaren) Fiesta laboral
31 de octubre Día de la Reforma Dan reformacije Fiesta laboral
1 de noviembre Día de los Difuntos Dan spomina na mrtve Dan mrtvih
25 de diciembre Navidad Božič Fiesta laboral
26 de diciembre Día de la Independencia Dan samostojnosti in enotnosti Conmemora la proclamación de la Independencia (la declaración se celebra el 25 de junio) en 1990, como resultado de un plesbicito

http://es.wikipedia.org/wiki/Eslovenia

MARSA

Posted on 19/8/2006, 17:45

Slovenio

La golfeto de Portorož

Historio

En 1991, post referendumo kaj 10 tagoj de bataloj kontraŭ jugoslavia armeo, Slovenio unua eliris el konsisto de Jugoslavio kaj fariĝis sendependa ŝtato.

Organizoj: UNO (1992), NATO (2004), EU (2004)

http://eo.wikipedia.org/wiki/Slovenio

152 replies since 18/1/2006, 20:23 10229 views