BINGA-BONGA

SLOVENIA - CITTŕ, tradizioni, cucina, personaggi..., SLOVENIJA - MESTA, tradicije, kuhinja, zgodovinske osebnosti....

« Older   Newer »
  Share  
view post Posted on 25/1/2006, 13:55
Avatar

ADMINISTRATOR

Group:
Administrator
Posts:
13,343
Location:
TRIESTE

Status:


Il CASTELLO DI TURJAK

E' inseperable relativo alla storia della letteratura slovene. Theologian, produttore e traduttore protestanti della bibbia - Jurij Dalmatin (1547-1589) ha tenuto i sermons nel chapel del castello. Il vecchio castello si č levato in piedi sotto la costruzione attuale. Il castello attuale in primo luogo č stato accennato in 1220 come Owersperch. Il proprietario del castello era famiglia Auersperg. Il castello č stato bruciato giů in 1943. Alcune parti del castello sono state rinnovate piů successivamente. Frescoes nel vecchio chapel č ancora molto bello.

Nel medioevo si trovava qui un’entrata, attualmente murata, attraverso la quale i monaci entravano nella chiesa, dal chiostro. Adesso si vede qui la lapide sepolcrale del conte Pancrazio Auersperg - Turjak - della fine del quattrocento. Nella nicchia č rimasto qualche oggetto prezioso, lavorato in pietra: tra altro, la base di una grande colonna romanica la quale ora orna la vicina chiesa parrochiale di Šentvid.

Turjak si trova cca 25 km da Lubiana (Dolenjska)


user posted image
 
Web  Top
Robida
view post Posted on 25/1/2006, 22:29




Ko se peljemo naprej proti Kočevju, po nekako 5km pridemo v vsa Rašca. Tu je domačija Primoža Trubarja. user posted image
PRIMOŽ TRUBAR


Je oče slovenske pisane besede in pisec prve slovenske knjige, napisane leta 1550, Katekizem in abecednik. Rojen je bil leta 1508 na Rašci v mlinarjevi družini v času , ko je bila vas pomembno prometno in gospodarsko križišče širše pokrajine, kjer so se križale trgovske in krošnjarske poti. Ker je bil oče pomemben mož v vasi, mlinar, tesar in cehmošter je dobil od turjaških grofov dovoljenje za odhod Primoža v šole. Šolanje je začel na Reki, nadaljeval v Salzburgu in Trstu, kjer se je srečal s Škofom Bonomom, človekom, ki je imel največji vpliv na Trubarja in bil hkrati njegov zaščitnik. Leta 1530 ga je škof posvetil za duhovnika. Ker je bil intelektualno dozorel, se je začel zavzemati za reformacije in imel zelo napredne pridige, ter bil zaradi tega izgnan v pregnanstvo. V tem času je spoznal vse takratne pomembne osebe v evropskem prostoru in se hkrati začel zavedati slovenskega kulturnega siromaštva. Dopisoval se je z pomembnimi teologi, filozofi, knezi in kralji. Živel je v mnogih kulturnih mestih, kot sta Nurnberg in Urach. Kljub temu je ves čas ostal predan slovenskemu narodu. V njemu pa je gorela velika želja, da bi svoj narod opismenil. Leta 1550 je to željo tudi izpolnil. V nadaljnjem življenju pa je napisal še 25 del. Gledano iz vidika današnje Slovenije je Trubar utemeljitelj slovenstva. Pa ne samo to. Že takrat se je zavedal, da se slovanski narodi na Balkanu razlikujejo in ni podlegel pritisku, da bi napisal skupni katekizem za Slovence in Hrvate. S tem je postavil prvi kamen za samostojno Slovenijo. Primož Trubar je umrl leta 1586 v Derendingenu v izgnanstvu, kot človek, ki si je pridobil ugled in spoštovanje med razumniki, kot eden največjih ljudi tistega časa, a hkrati kot ponosen Slovenec.
Na žalost mu slovenski narod celih 400 let ni priznal te vloge. Še več! Ni priznaval niti njegove vloge v literarni zgodovini. Primož Trubar naj bi bil po nekaterih anketah narejenih v letu 2000/2001 Slovenec tisočletja. Danes lahko Rašco po njegovi zaslugi imenujemo ,,Zibelko slovenske književnosti''. Še posebej gledano širše občino Velike Lašče, kjer se je v Retjah rodil Fran Levstik ( esejist, pripovednik, pesnik, pisec Martina Krpana), v Podsmreki Josip Stritar ( pesnik pisatelj, esejist) in v Velikih Laščah pesnik in pisatelj Jože Javoršek.

user posted image
 
Top
view post Posted on 26/1/2006, 08:33
Avatar

ADMINISTRATOR

Group:
Administrator
Posts:
13,343
Location:
TRIESTE

Status:


PRIMOŽ TRUBAR
Un autore protestante sloveno, era il pioniere di letteratura slovena (1508-1586). In 1550, ha fatto pubblicare i primi due libri slovene in Tübingen: Catechismuz (include la prima musica slovena del foglio) ed Abecedarium. Dopo 1555, gradualmente ha tradotto e stampato la bibbia, intitolata "testament di novi di celi dell'cAt" (1582). Ha composto i hymns sacral ed ha pubblicato il primo libro del hymn con musica del foglio in slovene, intitolato "psalmi di Eni, katehismus di celi dell'cAt".
 
Web  Top
Nefretete
view post Posted on 31/1/2006, 21:43




Robida, hvala za lepo in izobraževalno predstavitev vajine regije. Za novo leto sva bila pri prijatelju, ki ima vikend v vasi blizu Ribnice. Ko sva se zvečer pripeljala tja, se mi je zdelo, da sem stopila v pravljično deželo. Vse v snegu in vse hiše v lučkah. naslednji dan sem se imela namen malo sprehoditi okoli, vendar je na žalost deževalo, tako da sva se samo odpeljala domov. Sva pa zopet povabljena, takoj ko bo malo topleje, tako da v vaš konec sigurno še pridem!
 
Top
Nefretete
view post Posted on 31/1/2006, 22:08




Pa še nekaj utrinkov iz mojega kratkega dopusta v Bohinju. Zima. Tišina. Zrak. Spokojnost. Vse.

user posted image
user posted image
user posted image
user posted image
 
Top
Nefretete
view post Posted on 31/1/2006, 22:40




CITAZIONE
BINGA-BONGA Inviato il: 31/1/2006, 23:23

Nefri!
Sej ni nic drugace kot na Rozniku, ko je pod snegom! A ti je bilo treba tako dalec lazit?

Ja, je drugač! Po par kilometrov nobenga ne srečaš, zrak je tako čist, da v nos reže, edine stopinje, ki jih vidiš so od kakšne srne ali zajca, popolna tišina, nobenih pasjih drekov...
Pa občutek, da se umakneš iz vsakdana, pa vsem rečeš, da greš in te vsi pri miru pustijo. A je treba še kej dodat? rolleyes.gif tongue.gif

Edited by BINGA-BONGA - 8/4/2006, 12:46
 
Top
Tyana
view post Posted on 16/2/2006, 12:51




IDRIJA ,MESTO KLEKLJANJA
Z glavne ceste Planina-Logatec,v kraju Kalce zavijemo proti Idriji.Idrija je mesto naravoslovne in tehniške kulture ter rudarstva,ponaša pa se tudi z dolgoletno tradicijo izdelovanja klekljanih čipk.
Znanje klekljanja so v Idrijo prinesle žene rudarjev iz čeških in nemških pokrajin.Najbolje lahko spoznamo postopek klekljanja,kadar obiščemo čipkarsko šolo,ki deluje v okviru Gimnazije Jurija Vege.Od leta 1993 naprej tu ne poteka več le fakultativno učenje klekljanja čipk,temveč tudi triletni učni program,kjer se udeleženci izobražujejo za poklic čipkarice in čipkarja.
Preden zapustimo Idrijo,moramo pobliže spoznati tudi njene kulinarične posebnosti,izvrstne idrijske žlikrofe ,ki so vrsta testenine,nadevane z maso iz krompirja,zaseke in začimb.



Turistične prireditve po Sloveniji,ki razkrivajo modele preteklih časov,izvirajo iz dediščine.Znane prireditve po Sloveniji so:
-VINSKA VIGRED v Metliki
-BOROVO GUSTUVANJE v Prekmurju.Vsako leto je drugje in sicer v tistem kraju,kjer ni bilo v preteklem letu nobene poroke.
-ČIPKARSKI FESTIVAL v Idriji
-PUSTNI KARNEVALI v Cerknem(pustni liki iz dediščine so cerkljanski laufarji),Cerknici,na Ptuju(kuranti,poharji,orači)in drugod.
-PLEZANJE NA MLAJ je ohranjeno samo še v nekaterih krajih na Dravskem
-SLANIKOVA POJEDINA v hotelu Union v Ljubljani na Pepelnično sredo
TRADICIONALNE ŠPORTNE PRIREDITVE(smučarski poleti v Planici,Zlata lisica na Pohorju...)
 
Top
view post Posted on 16/2/2006, 13:48
Avatar

ADMINISTRATOR

Group:
Administrator
Posts:
13,343
Location:
TRIESTE

Status:


IL FAMOSO PIZZO di IDRIJA

user posted image



user posted image



IDRIJA e vecchi merletti

A pochi chilometri da Gorizia, in Slovenia, sorge Idrija cittadina collinare circondata da boschi fitti e rigogliosi. Nato grazie al locale giacimento di mercurio, oggi il centro urbano č noto in tutta Europa per la creativa lavorazione del merletto.


Idrija č una graziosa cittadina collinare nella valle del fiume Idrijca, affluente dell’Isonzo, a soli 35 km in linea d’aria da Gorizia, circondata da boschi ancora ricchi di selvaggina, nota per le antiche miniere di mercurio e per la lavorazione dei merletti. Un piccolo villaggio sorse infatti nel 1490 a seguito della casuale scoperta di un corso d’acqua di mercurio, all’epoca un elemento assai prezioso, utilizzato in svariati campi e per diverse finalitŕ. In seguito divenne un elemento essenziale in differenti processi chimici e fisici, fino a divenire parte fondamentale per la costruzione delle bombe. La scoperta del mercurio richiamň un gran numero di lavoratori, nelle miniere e nell’indotto, facendo diventare la miniera seconda d’Europa e capace di produrre da sola il 13 per cento di tutto il mercurio del mondo.

Con il passare degli anni la cittŕ divenne una delle piů ricche della Slovenia, in grado di competere culturalmente anche con Lubiana: nel 1527 sorse il castello Gewenkeneg, come sede e magazzino della miniera, nel 1769 il primo teatro di prosa sloveno, poi un grande ospedale e il primo centro per malattie mentali. Quindi il prezzo del metallo crollň e l’estrazione divenne antieconomica. L’ultima miniera č stata chiusa nel 1999, creando non pochi problemi di impiego alla popolazione locale. Oggi di quell’epoca feconda rimangono non poche testimonianze: 700 km di gallerie scavate su 15 livelli; il castello trasformato in museo; il museo delle macchine minerarie e l’enorme ruota di legno impiegata per aspirare l’acqua dalle gallerie, un vero gioiello di archeologia industriale. I turisti possono scendere con elmetto e luce in testa nelle tenebre del Pozzo di Antonio, tra i primi ad essere scavato nel lontano 1500, per osservare nelle sue chilometriche gallerie come per cinque secoli venne estratto il cinabro.

Se gli uomini erano impegnati nelle miniere le donne, per contribuire al bilancio, diedero vita all’attivitŕ della lavorazione del merletto al tombolo, creando nel 1876 un’apposita scuola con il risultato di far apprezzare ed esportare i loro manufatti in tutta Europa e nel nord America. Oggi sono ancora attive 2.000 merlettaie, la scuola annovera 400 allieve e il prodotto gode di un riconoscimento doc, a tutela della qualitŕ, del processo tecnologico e del materiale impiegato. Periodo altamente consigliato per visitare Idrija, č il penultimo fine settimana di agosto quando si svolge il Festival del Merletto, che richiama merlettaie da tutta Europa: potrete assistere ad una competizione internazionale, alla sfilata delle merlettaie e ad un’esposizione dei migliori prodotti. A tavola poi non bisogna dimenticare di assaggiare gli , ravioli a mezzaluna con ripieno di pancetta, patate e erba cipollina, succulenta specialitŕ del luogo.





user posted image
 
Web  Top
Ursula 007
view post Posted on 17/2/2006, 23:29




Oooh, sono sempre in Slovenia, Portorose! Dopo Umago, Parenzo. A Ljubljana non sono stata mai!

Quando mi porti Biiingaaaa!
 
Top
Maya*
view post Posted on 18/2/2006, 16:17




P T U J

Ptujsko polje, po katerem se med travniki in žitnimi polji lagodno vije reka Drava in ga mehko obrobljajo Haloze in Slovenske gorice, je podoba rodovitnosti. Na obronkih gričev raste vinska trta.

Ozemlje ob Dravi je poseljeno že od tedaj, ko so se tod križale poti številnih ljudstev; iz anticne Poetovione je v srednjem veku nastalo utrjeno mestno jedro, nad njim pa kraljuje mogocen grad, ki je danes del pokrajinskega muzeja Ptuj.

V bogati zapušcini iz zakladnice tisocletij so tudi svetišca boga sonca - nepremagljivega Mitre.

Ptujski grad, dominikanski in minoritski samostan ter vinska klet z najstarejšim slovenskim vinom privabljajo številne obiskovalce.

V bližini je Ptujska Gora z romarsko cerkvijo, biserom slovenske gotike, nedalec sta barocna dvorca Dornava in Štatenberg, številne zanimivosti pa lahko na vsakem koraku odkrivamo tudi v samem mestnem središcu.

Ptuj sodi med najstarejša srednjeevropska mesta, le streljaj oddaljene ptujske terme, pa so eno naših najmlajših zdravilišc. Zdravilni vrelci nizkomineralne vode so posebej koristni pri zdravljenju in rehabilitaciji revmaticnih in degenerativnih obolenj, poškodb lokomotornega sistema, nevroloških in menedžerskih bolezni. Pocitnice v zdravilišcu so vir zdravja, hkrati pa tudi odlicna priložnost za aktivno in sprošcujoce preživljanje prostega casa.

Obilica sonca žlahtni vinsko kapljico v okoliških goricah in dobro vpliva tudi na odprtost tamkajšnjih ljudi, ki radi pokažejo svoje veselje do življenja in ga delijo z obiskovalci.


user posted image



KURENTOVANJE

Ptujsko Kurentovanje je največja in najpomembnejša etnografska prireditev v času pustovanja v srednji Evropi. Čas, ki prinese med Ptujčane in v širšo okolico pustno veselje, razigranost in magičnost. Čas, ko zaživijo prastari pustni običaji


user posted image

user posted image

user posted image



user posted image

user posted image
 
Top
view post Posted on 18/2/2006, 16:39
Avatar

ADMINISTRATOR

Group:
Administrator
Posts:
13,343
Location:
TRIESTE

Status:


MARIBOR & PTUJ

Maribor č la seconda cittŕ della Slovenia per grandezza, completamente diversa da Ljubljana e dalle parti occidentali del Paese. Situata sulle rive del fiume Drava, sorge tra ottimi vigneti. Visiteremo la cittŕ con la sua piů famosa cantina di vino e degusteremo gli ottimi vini della regione.

La piů vecchia cittŕ slovena, Ptuj, si trova solamente a qualche chilometro da Maribor. Lo scrittore Tacito l'ha menzionata giŕ prima dell' anno 69. Le numerose rovine archeologiche dimostrano che la cittŕ prosperava giŕ come antica cittŕ romana. Durante la nostra visita, che faremo a piedi, vedremo le bellezze e le curiositŕ del medioevo e visiteremo il Castello di Ptuj, il monastero minorita domenicano e la chiesa principale della cittŕ. L'ereditŕ dei secoli scorsi soddisferŕ anche i visitatori piů esigenti.


BRAVO MAYA! w00t.gif




user posted image

PTUJ splendida cittadina della Slovenia, collocata lungo la valle della Drava, vanta insediamenti che risalgono alla preistoria, ma la storia vera e propria inizia con i Romani. Nel secondo secolo a.C., Roma si spinge qui con le proprie legioni ma la presa di possesso avviene con la prima espansione imperiale promossa da Augusto, che considerava strategico il controllo della valle.

Durante il periodo dello splendore di Roma, Ptuj continua la sua ascesa. Tra il secondo e il terzo secolo, la cittŕ diventa il centro del culto di Mitra, una nuova religione nata in oriente, come testimoniano i diversi templi sotterranei ritrovati ancora intatti. Nel 378, una scorreria degli Ostrogoti distrugge la cittŕ, lasciando per i due secoli successivi questa zona in balia del padrone di turno fino a quando, nel 578, gli Sloveni si insediano stabilmente.

Ma č nel Medioevo che Ptuj raggiunge il maggiore splendore e diventa un centro commerciale di grande interesse. Alla fine del Quattrocento, con l’occupazione degli Ungheresi prima e le scorrerie dei Turchi dopo, la cittŕ comincia a decadere. Tuttavia, il castello di Ptuj non verrŕ mai espugnato, grazie alla presenza costante degli eserciti di Costantinopoli, diretti verso Graz e Vienna.

Il centro storico dalla cittŕ, di netta impronta medievale, ricco di resti romani, chiese, monasteri, musei e dominato dal sovrastante elegante castello rinascimentale asburgico, viene tutelato come monumento nazionale.

Ogni anno Ptuj č teatro di una manifestazione antichissima: la Kurentovanje, nota con il nome di Carnevale di Ptuj. E con il carnevale compare una figura altrettanto antica, quella del Kurent, una maschera tenebrosa dai tratti animaleschi. I Kurent, considerati degli annunciatori della primavera, sono pesantissimi costumi di pelle di pecora, alla cui cintura sono appesi campanacci da mucca, che si muovono in gruppo di casa in casa spaventando gli spiriti maligni. Queste maschere rappresentano un simbolo nazionale: figurano sui francobolli, partecipano a parecchie manifestazioni folcloristiche anche all’estero e possono essere ammirate per tutto l’anno nell’apposita sezione del museo ospitato nel castello cittadino.
 
Web  Top
Nefretete
view post Posted on 18/2/2006, 18:47




Maya, a si s Ptuja? Tudi moj oče je s Ptuja, sicer ne živi več tam, ampak imam tam veliko sorodnikov. Tudi moj stric veliko piše o ptujski kulturni dediščini in njegovi promociji. Zadnjič je dal nek intervju za Štajerski tednik in malo okrcal turistično promocijo Ptuja, češ da obiskovalci Ptuja menijo, da so Ptujčani nekakšni fosili, ker se Ptuj promovira s slogani kot so Ptuj - mesto muzej ali pa Ptuj - zakladnica tisočletij. Baje naj bi Ptuj tudi kandidiral za kulturno prestolnico Evrope 2012.
 
Top
delfinka
view post Posted on 25/2/2006, 18:11




imagePRLEKIJA!

Prlekija je pokrajina polna prelepih nasprotij in gostoljubna mati prebivalcev, znanih po prleški govorici in navezanosti na domačijo. Ljudje so domiselni in se radi pošalijo na lasten račun, še raje pa zbadajo soseda. Vse to se odraža v vaških grbih, ki so del bogatega ljudskega izročila. Njihova vsebina poznavalcu razjasni marsikatero značilnost in posebnost kraja in ljudi. Prleki so znani kot delovni, marljivi, vestni in pošteni ljudje. Brez primere, živopisani in hkrati skrivnostni pa so vaški grbi, ki kot ljudsko izročilo v besedi, priložnostni sliki, običajih in opredmeteni obliki ostajajo med ljudmi.

Pridite k nam, presenečeni boste nad iskreno gostoljubnostjo, odličnimi vini in hrano, katera je nekaj prav posebnega. Takšna je kot smo mi Prleki. Ampak, prepričajte se sami, da ne pretiravamo, ampak smo v resnici še preveč skromni, ko govorimo o Ljutomeru in njegovi okolici.

image

image

Grbi vasi in manjših krajev Prlekije nimajo heraldičnega izvora, tovrstne preteklosti in vsebine. V nekaterih vaseh jih celo ni. Imajo pa svojo lastno identitetiteto in sporočilnost z mnogokrat šaljivo upodobitvijo v času in prostoru, prav takšnim zapisanim ali izrečenim spremljajočim besedilom, navadami, običaji in drugimi vrstami uporabnosti, ki se v danem trenutku ob grbu zvrstijo. V sebi nosijo tudi svojevrsten ponos vseh tistih, katerim grb pripada in s katerim se vedno znova postavljajo.

Skozi čas so se vaških grbov lotevali različni avtorji, a v glavnem so o njih zapisali le, kaj predstavljajo in ob kakšnih priložnostih se Prleki z njim ponašajo. Dokaj celostno podobo takega zapisa je zapustil zgodovinar, dr. Fran Kovačič, v svojem delu Ljutomer, zgodovina trga iz leta 1926. Pred njim sta o grbih pisala S. Vraz in M. Slekovec, predvsem pa Josip Pajek. Ljutomerski učitelj Jan Baukart jih je sistematično naštel in o posameznih kaj malega zapisal v spominskem zborniku Prlekija, ki je izšel leta 1955. Publicist Juš Makovec jih je ob dodanih izrisih J. Lebarja ponovno predstavil v delu Od Mure do goric. O grbih so pisali tudi D. Pediček, V Mirt, A. Ratiznojnik, mag. M. Puconja, S. Pavličič, M. Šoštarič, lotila se jih je tudi Kunaverjeva in številni drugi avtorji v različnih člankih in zaključenih publikacijah. Nekaj malega je navedeno tudi v različnih strokovnih (zgodovinskih) izdajah in v priložnostnih šolskih tematskih raziskovalnih nalogah, zapise je najti tudi v tuji, predvsem nemški in avstrijski literaturi.
Smelost poskusa, da jih je delovna skupina strokovnjakov in študentov Univerze Ljubljana in Zavoda za kulturo in izobraževanje Ljutomer ponovno »odkrivala« skozi zamišljen projekt, je tudi priložnost, kako prleške vaške grbe kot neponovljivo dediščino domače preteklosti preplesti s potrebami sodobnega trenutka oziroma sploh ugotoviti njihovo prisotnost v njem. Osnovni cilj, zbrati vaške grbe in jih predstaviti najširši javnosti kot najbolj avtentično obliko kulturne dediščine, istočasno pa ponuditi zainteresiranim nove možnosti (tudi) tržnega komuniciranja z njimi v obliki uporabnega in dekorativnega elementa turizma, je (bil) pravi izziv pri izvajanju projekta.
Primerjava s sosednjimi pokrajinami v Avstriji in v nekdanji Ogrski (slovensko Medmurje) pa je razširil projekt v evropski prostor z namenom, predstaviti se vsem, ki jih naša dežela in ljudje zanimajo, pa o njej ne vedo prav veliko. Vaški grbi v Prlekiji kot zapisana oblika raziskovalnega dela, naj gre za literaturo ali življenje znotraj vseh meja naslovne vsebine, ostajajo na terenu neponovljiva iztočnica vsem, ki bodo kakor koli hoteli odstreti nove in neznane vsebine tega enkratnega pojava, te enkratne kulturne dediščine.
Kljub delu in številnim odkritjem pa so vaški grbi Prlekije svojevrstna uganka tudi vnaprej, prav skrivnostno se ob prepoznavanju vedno znova prekrijejo s tančico življenja nekoč in danes, s tem pa njihov čar ostaja. Živi so in na svoj način polnijo naš vsakdan, naj gre za popolnoma prenovljeno podobo in njihov namen ali že stokrat izrečeno šalo. Taki ostajajo z nami, Prleki; taki pozdravljajo vse, ki nas obiščejo.

[IMG]http://www2.shrani.si/pics/jeruzalejeo34.jpg


image[/IMG]
 
Top
view post Posted on 2/3/2006, 17:20
Avatar

ADMINISTRATOR

Group:
Administrator
Posts:
13,343
Location:
TRIESTE

Status:


PRLEKIJA

Da Venezia 355 km quasi tutta di autostrada. Dopo Lubljanja sosta per il pranzo in un paesino che dava l'idea della vita come era da noi 100 anni fa. Una tranquillitŕ ed un paesaggio rurale che da soli preannunciavano un ottimo pranzo, come infatti č stato. La cucina slovena prevede vari piatti che perň fino a Lubljanja sono \"italianizzati\" o in ogni caso meno autentici di quelli preparati piů in lŕ, verso l'Ungheria o la Croazia. E' qui, infatti, che ci si accorge di essersi spinti nella Pannonia superiore, tra le terme antiche e le verdi colline.

image

Queste zone sono bellissime. La coltivazione di una varietŕ ottima di luppolo (che addirittura esportano in maggior parte) č alla base delle meravigliose birre slovene. Proprio a Lasko c'č una delle birre piů famose e diffuse in Slovenia che prende il nome della cittadina. Le nostre gite fuori porta iniziano nel cercare le due famose strade dei vini: da Rogaska Slatina verso Ptuj e da Ormoz verso Ljutomer, nei colli della Prlekija.

I due itinerari prevedono una sorta di cantine aperte nostrane. Inoltre ci sono anche dei castelli come quello di Bor usato come carcere dai nazisti e successivamente dai comunisti o quello di Štatenberg che abbiamo visitato col suo fascino spettrale dove ha dormito anche l'imperatrice d'Austria Maria Teresa.

image

Il castello di Štatenberg risale al 1720 e le varie parti del palazzo sono state progettate dall’architetto italiano Camessini. Si puň anche restare a dormire.


Una delle cose caratteristiche che si vedono e che si sentono (non sempre perché a volte sono \"finte\") č la raganella o crepitacolo, ossia un mulinello di legno montato sui pali dei vigneti, che girando produce un rumore simile allo scoppiettio delle nacchere e in questo modo serve a scacciare gli uccelli. E' il simbolo della Prlekija e la si trova nei vigneti, le si attribuiscono virtů particolari nella tutela dei vigneti, e non solamente in difesa degli animali dannosi.

Il primo itinerario passa per le Colline Haloze vicino al confine con la Croazia Terre di dolci colline, vigne, campi di grano e girasoli.

image

Il Sentiero Haloza (Haloska Pot) si puň prendere vicino al Castello di Bor, 11 km a sud-est di Ptuj. Non č proprio ben segnato. Anzi diciamo che č non č un'unica strada, ma sono tantissime stradine. Se ci si perde si puň facilemnte tornare sulla statale vicino che va da Celje fino a Maribor.

Il secondo (da Ormoz per Jeruzalem-Ljutomer) prosegue per 18 km a nord verso Ljutomer passando dal villaggio di Jeruzalem, in cima ad una collina. Durante l'itinerario ci si puň (e ci si deve) fermare in uno dei tanti ristoranti o meglio cantine dov'č possibile assaggiare i vini bianchi tipici della regione. Ljutomer si trova a soli 6 km dalla Croazia, a 20 km dall'Ungheria e a 28 km dall'Austria. Questo fa gia capire perché nel 1265 questa cittadina assunse i privilegi di mercato. E' il centro principale della Prlekija, rinomata regione per gli ottimi vini e per la cucina tradizionale.

All’inizio del ‘900 il Ljutomer o Ljutomercan era un vino bianco prodotto da diversi vitigni conosciuto e apprezzato sul mercato estero, soprattutto su quello inglese. Oggi č ancora a prodotto, insieme a tutti gli altri bianchi. Da una decina d’anni la commercializzazione viene effettuata dalla cantina stessa e le esportazioni si effettuano principalmente nel Regno Unito e negli Stati Uniti. La produzione annuale si aggira intorno ai 35.000 ettolitri.

Jeruzalem, che č ritenuta giustamente la perla dei colli della Prlekija, fu amata dimora dei crociati che da questi sembra portare il nome. La chiesa č dedicata alla Madonna addolorata e si ritiene che il dipinto dietro all’altare sia stato portato dai crociati di ritorno da Gerusalemme. E' famosa per l'omonima cantina.

Arriviamo ai vini! I colli sono giustamente famosi per i vini bianchi come lo Sipon (vitigno autoctono), i Riesling (Laski e Renano), il Traminec, lo Chardonnay, il Sauvignon, il Pinot Grigio ed il Moscato (ungherese).

image

Iniziamo a dire subito che la maggior parte dei vini č in versione dolce o amabile. Ottimi serviti con una torta dolce-salata alla ricotta, come spuntino. Il Traminec ed il Riesling, in versione dolce, erano veramente eccezzionali. Il Sipon č particolarissimo. Ottimo il Moscato ungherese, dalla trasparenza simile all'acqua, appena ambrato. Veramente un nettare che spinge alla meditazione.

Lo Chardonnay rileva la sua maestosa struttura anche da queste parti. Infine ho preso un Pinot bianco del 1999 che ho aperto in compagnia di un amico Sommelier (della FISAR di Venezia) e che č stato veramente particolare, completamente inaspettato e differente da come uno poteva immaginarselo. Da non trascurare l'atmosfera dei castelli visitati e la gente veramente ospitale del luogo. Soprattutto informale.

Uleriori annotazioni: non č vero che ormai i prezzi dei servizi turistici in Slovenia si sono equiparati a quelli europei. Mediamente per mangiare si spende il 50% di quello che si spende in Italia del Nord, a cominciare dalla birra che da 50 cl viene servita al banco o in tavola a circa 2€, ed č veramente ottima. Lo stesso discorso vale per il dormire, noi abbiamo pagato per tre mezze pensioni alle terme, con entrata alla piscina termale, alle saune, al bagno turco 130€....albergo bellissimo e pulitissimo, terme modernissime con tanto di braccialetto magnetico per entrare-uscire e per la chiusura dell'armadietto.




Edited by BINGA-BONGA - 2/3/2006, 17:24
 
Web  Top
Nefretete
view post Posted on 2/3/2006, 19:19




Bravo, lepo sta predstavili Prlekijo. Všeč mi je ta rubrika, na hitro še malo spoznavamo našo ljubo deželico.

V Prlekiji še nikoli nisem bila. sploh ne vem točno, kako se pride tja. Do Ptuja še pridem, naprej pa še nikoli (kje je zdej un smeško k farba)?

Delfi, ko bo malo topleje lahko organiziraš eno soboto ali pa nedeljo in pridemo malo na tvoj konec. Mal pogledat okoli in na kakšno dobro tradicionalno kosilo. A si za?
 
Top
152 replies since 18/1/2006, 20:23   10229 views
  Share